Ta teden sta na vrsti Svetovni dan okolja (5. junij) in Svetovni dan oceanov (8. junij), oba pa bosta letos minila v znamenju zmanjševanja plastičnih odpadkov. Slovensko morje je sicer dokaj čisto, a obenem tako majhno, da bi ga s posebnim plovilom lahko prečesali in očistili vsak dan. Vendar pa pristojne državne službe, kljub lastnim študijam, ekološke napore usmerjajo v napačno smer.
Slovenska država nima sreče (in znanja?) pri nabavi policijskih, vojaških in čistilnih plovil, saj se nenehno kvarijo (foto: Rok Štemberger/Luka Koper/zivetispristaniscem.si)
Zadnjih nekaj let se povsod po svetu krepi zavest, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja. Po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu, slovensko morje pa pri tem ni izjema. Ko je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravljalo prvi ‘Načrt upravljanja z morskim okoljem’, ki ga je Vlada RS sprejela lansko leto, je bilo ugotovljeno, da je na slovenski obali v povprečju 74 odstotkov kosov vseh zbranih odpadkov prav iz plastičnih materialov.
Še večji delež pa v slovenskem morju predstavljajo plavajoči odpadni plastični materiali in sicer kar 90 odstotkov. Zato bi bilo najbrž dovolj, če bi spremljali gibanje moskih tokov in s posebnim plovilom očistili površino v pasovih, kjer tokovi prinašajo smeti. Ponekod ob slovenski obali bi lahko celo postavili fiksne lovilne mreže, kar bi še dodatno zmanjšalo stroške varovanja okolja. Vendar to, vsaj za državno birokracijo, ni ravno enostavna naloga.
Za nekatere je pač bolj pomembno računanje odstotkov plastike, gume in naravnih materialov v morskih smeteh, kot da bi te smeti enostavno pobrali. To se je lepo pokazalo prve dni maja, ko je prišlo do prvega letošnjega večjega onesnaženja slovenskega morja. Istočasno se je izkazalo, da je staro ekološko-čistilno plovilo Uprave za pomorstvo v okvari, da na novega čakajo že od leta 2016 in ga še vedno ni na obzorju. Sicer so na spletni strani Ministrtva za okolje in prostor ob prihajajočih prazniki objavili lepo čustveno propagandno sporočilo za javnost, a so pravzaprav v njem razkrili, da za varovanje morja zagotovo niso naredili dovolj:
“V letu 2017 je MOP v sodelovanju z Upravo RS za pomorstvo in drugimi organi in institucijami začel izvajati projekt Varuj morje, bodi zvezda. Projekt Varuj morje, bodi zvezda je na lanski Internautici prejel prvo nagrado za najboljši okoljski projekt. V letu 2018 se je projekt nadaljeval. V sodelovanju z organizatorji Internautice 2018 je bila izvedena okrogla miza ‘O problematiki plastičnih odpadkov v morju in o spremembi našega odnosa do okolja’. Aktivnosti ozaveščanja o problematiki odpadkov v morju in na obali se bodo nadaljevale in nadgrajevala tudi v prihodnje,2 so zaspiali na MOP.”
Ozaveščanje, pozivi državljanom in obisk sejma Internautika žal ne zadostujejo, da bi bilo slovensko morje čisto. Dejansko precej več naredijo občasne čistilne akcije prostovoljcev in raznih društev. Zdi se tudi, da na MOP ne razumejo lastnih ugotovitev, da veliko večino smeti v slovensko morje zanesejo tokovi s severozahodnega dela Jadrana, torej iz Italije in z juga, torej s Hrvaške.
“Eden ključnih razlogov, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja pa ti odpadki zaradi morskih tokov in vetrov prepotujejo velike razdalje in onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki sicer niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov.
Temu pojavu smo bili priča nedavno tudi pri nas, ko je v naše morje in na obalo prineslo večjo količino odpadkov pretežno iz drugih, tudi precej oddaljenih krajev. Učinkovito ukrepanje pristojnih služb, Direkcije za vode, Uprave za pomorstvo in drugih organizacij ter mnogih prostovoljcev je vsekakor zelo pripomoglo k zmanjšanju negativnih vplivov tega dogodka na okolje. Da pa bo v prihodnje takšnih dogodkov manj, bo potrebno narediti korak naprej, predvsem v smeri rabe in proizvodnje in potrošnje plastičnih izdelkov s kratko življenjsko dobo, kot so izdelki za enkratno uporabo, in sprememb vedenjskih vzorcev glede neustreznega ravnanja z odpadki.
Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 določa številne ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje onesnaževanja s strupenimi snovmi in hranili, preprečevanje vnosa odpadkov v morje in na obalo, sanacijo onesnaženja z onesnaževali in odpadki. Prav tako določa pristojne nosilce in pristojne izvajalce posameznih ukrepov. Za učinkovito upravljanje in varovanje morja je potrebno sodelovanje različnih pristojnih organov. Direkcija RS za vode (DRSV)j e določena kot izvajalka aktivnosti ukrepa za zmanjšanje vnosa odpadkov v vode ter odstranjevanje že obstoječih morskih odpadkov na morski obali.
V sklopu izvajanja ukrepa se izvaja zbiranje podatkov o obstoju žariščnih točk odpadkov na rečnem sistemu Jadranskega povodja. DRSV je pričela s pripravo strokovnih podlag za razvoj metodologije spremljanja odpadkov v rekah. Zavedajoč se pomena dobre organiziranosti službe na področju varovanja morja, ki izvaja tudi naloge čiščenja gladine morja, je država z letom 2016 prenesla te naloge na Upravo RS za pomorstvo. S tem je zagotovila dolgoročno stabilnejše operativno izvajanje nalog čiščenja gladine morja in odstranjevanje onesnaženj na morju. Poleg tega je država s tem združila nekatere ostale sorodne naloge in opremo za področje izvajanja nalog na morju in s tem optimizirala delovanje na morju.
Toliko stvari je, ki jih lahko postorimo: na piknikih ne uporabljamo plastičnih krožnikov, kozarcev in jedilnega pribora za enkratno uporabo, na delovno mesto prinesemo svojo lastno kavno skodelico, v trgovino pridemo s svojo nakupovalno torbo, itd.,” so še zapisali na MOP.
Skratka, ker država sicer premore ‘milijon dokumentov, predpisov in organov’, nima pa primernega plovila za čiščenje smeti, ki jih k nam morski tokovi prinesejo od drugje, moramo Slovenci paziti na piknikih.