Evropsko prebivalstvo se veča, gospodarstvo prav tako in potrebe po električni energiji naj bi se od danes do leta 2050 podvojile. Zato se države članice EU in Komisija EU pripravljajo, da na različne načine podvojijo proizvodnjo elektrike, obenem pa to storijo ob spoštovanju vseh ciljev razogljičenja, zelenega prehoda in tudi zagotavljanja konkurenčnosti. Večje investicije se obetajo tudi na področju atomske energije.

Komisija EU se je lotila pregleda vseh predvidenih investicij držav članic EU v pridobivanje jedrske energije bo do leta 2050. Gre za astronomski znesek 241 milijard evrov, ta sredstva pa bodo namenjena podaljšanje življenjske dobe že obstoječih atomskih reaktorjev in gradnji novih velikih jedrskih reaktorjev. V Sloveniji se na primer obeta gradnja novega bloka nuklearke v Krškem.

»Za nekatere države EU je jedrska energija pomemben sestavni del strategij razogljičenja, industrijske konkurenčnosti in zanesljive oskrbe. Komisija ocenjuje, da bo leta 2040 več kot 90 % električne energije v EU proizvedene iz razogljičenih virov, predvsem obnovljivih virov, ki jih bo dopolnjevala jedrska energija. Predvideva se, da se bo instalirana jedrska zmogljivost v EU povečala z 98 GWe leta 2025 na približno 109 GWe do leta 2050.

 Ključnega pomena je, da so za razogljičenje energetskega sistema EU potrebne vse rešitve z ničelnimi in nizkimi emisijami ogljika,« so pojasnili s Komisije EU in dodali, da bodo potrebne tudi dodatne naložbe za majhne modularne reaktorje (SMR), napredne modularne reaktorje (AMR), za mikroreaktorje ter tudi za fuzijske reaktorje, ki naj bili v prihodnosti še posebej pomembni na dolgi rok.

Evropska komisija je svoje najnovejše analize že objavila v preliminarnem ‘Osmem ilustrativnem jedrskem programu’ (‘PINC’), dokončno različico PINC pa bo objavila šele po prejemu strokovnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in po razpravi s predstavniki državi članic EU na zasedanju Sveta za energijo, ki bo že v ponedeljek (16. junija) potekal v Luksemburgu.

Ilustrativni jedrski program bo pomagal usmeriti ukrepe držav članic k prednostnim nalogam. EU bi namreč rada zagotovila najvišje standarde jedrske varnosti, odgovorno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, regulativno uskladitev in pospešitev izdaj dovoljenj po EU ter stabilno in raznoliko oskrbo z gorivom, kar bi preprečilo odvisnosti (podobno kot z ruskim plinom).