Begnska kriza in teroristični napadi po Evropi so vzpodbudili države EU, da na zunanjih mejah Evropske skupnosti vzpostavijo bolj učinkovit režim nadzora glede prehajanja meja. Sedaj se v sklopu paketa ukrepov imenovanega ‘Pametne meje’ obeta novi integrirani sistem, ki bo skupen za vse države in z enotno bazo podatkov, v tej bazi pa bodo odslej zavedeni tudi državljani ‘tretjih’ držav. 

Begunska kriza je leta 2015 ujela EU in Slovenijo nepripravljeno, odtlej se je spremenilo mariskaj (foto commons.wiimedia.org)

Na zunanji meji EU bodo oblasti držav članic ob prvem prečkanju vnesle v bazo podatkov državljane tretjih držav. To bo nadomestilo štampiljke v potnih listih, prvi vpis v evidneco pa bo za državljane tretjih držav skrajšal vse nadaljnje mejne preglede. Oblasti držav članic pa bodo tako tudi lažje identificirale osebe, ki so se na ozemlju unije zadržale predolgo (t.j. več kot 90 dni naenkrat v obdobju 180 dni),  ali so skušale prevzeti drugo identiteto.

Izkazalo se je namreč, da so nekateri osumljenci za teroristične napade v Evropi v času svojega bivanja v EU večkrat zamenjali identiteto. »Oblasti bodo prek tega evropsko integriranega sistema lahko preverile podatke, jih povezale z drugimi informacijami in tako hitreje sprožile alarm. Napade, kot je bil tisti za božič v Berlinu, bo lažje preprečiti. Tamkajšnji napadalec je uporabljal 15 različnih identitet,« je dejal poročevalec o zakonodaji, španski poslanec Agustín Díaz De Mera García Consuegra (ELS, Španija). 

Nova pravila za zunanje meje EU bodo veljala za vse državljane tretjih držav, ne glede na to, ali za vstop v EU potrebujejo vizo ali ne. Schengensko območje brez notranjih meja je sicer pod pritiskom od začetkov begunske krize, tedaj pa so nekatere države članice območja za obvladovanje prehoda migrantov začasno znova začele izvajati nadzor na svojih mejah, so zapisali na spletnem mestu Evropskega parlamenta.

Vsekakor je strožji nadzor meja letos povzročil veliko nevšečnosti in zamud pri prečkanju mejnih prehodov, sedaj pa bi radi postopke poenostavili. Večina Slovencev bo vsako podobno potezo parlamenta EU toplo pozdravila, še posebej tisti, ki so poleti dolge ure čakali v kolonah na meji s Hrvaško.