Konec tedna se bosta na Aljaski predvidoma sešla predsednika Rusije Putin in ZDA Trump. Osrednja tema pogovorov bo pot do trajnega miru v Ukrajini, vendar pa ukrajinska stran na te pogovore sploh ni bila povabljena. Na pogovore niso bili povabljeni niti predstavniki EU, a so se s skupno izjavo oglasili ‘vodilni’ poslanci Parlamenta EU. Razlike med vpletenimi stranmi se še vedno zdijo nepremostljive in tudi Trumpova denarna diplomacija jih bo težko odpravila.
Predsednik Ukrajine Zelenski in predsednica Parlamenta EU Metsola (foto: FB European parliament)
Konec tedna se bosta na Aljaski na mirovnih pogovorih srečala predsednika Rusije Putin in ZDA Trump. Trump je sicer ob svoji izvolitvi v svojem značilnem slogu napovedal, da bo vojno med Ukrajino in Rusijo končal v enem dnevu – sedaj pa se jalovo diplomatsko dogovarjanje vleče že dolge mesece. EU in Zelenskega pri tem skrbi, da se bosta predsednika ZDA in Rusija dogovorila na škodo Ukrajine.
Zato je v novi skupni izjavi 7 poslancev z višjimi funkcijami v različnih organih Parlamenta EU najprej poudarilo, da se o miru v Ukrajini ne more pogajati brez polne udeležbe demokratično izvoljenega ukrajinskega vodstva in podpore njenih prebivalcev. Presenetljivo podobno govori tudi ruska stran, le da pri tem trdi, da se je mandat predsedniku Zelenskemu že iztekel, a si ga slednji podaljšuje s podaljševanjem izrednega stanja in zato zanje ni legitimen sogovornik.
Zadnje predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so bile sicer leta 2019, danes pa nič ne kaže, da bi lahko izpeljali nove. »Ob upoštevanju načrtovanega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom 15. avgusta pozdravljamo vsa prizadevanja za dosego pravičnega in vzdržnega miru v Ukrajini, ki bo trdno utemeljen na mednarodnem pravu, načelih Ustanovne listine ZN in bo zagotavljal pregon odgovornih za vojne zločine.
Poudarjamo, da bi vsak dogovor pod pogoji, ki jih narekuje Rusija, ali ki bi nagradil njeno agresivno vojno proti Ukrajini, resno ogrozil varnost evropske celine. Zato je bistveno in nujno, da EU, njene države članice in vsi podobno misleči partnerji in zavezniki še naprej postavljajo Ukrajino v najmočnejši možen položaj za obrambo njene suverenosti in ozemeljske celovitosti,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost Parlamenta EU.
Potem so omenili, da sta načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti temelj stabilnosti v Evropi in po svetu (pa čeprav npr. glede Kosova, Zahodne Sahare, Palestine in otočja Chagos ta načela Zahod doslej ni spoštoval). Zahtevali so tudi, da mora še pred začetkom mirovnih pogajanj pričeti veljati brezpogojno premirje, poleg tega pa so še vnaprej posvarili pred lažnivimi ruskim pristopu k pogajanjem in neresnimi ruskimi predlogi.
EU še naprej naivno verjame, da bo za Ukrajino dosežen ‘pravičen’ mir, ki bo v skladu z mednarodnim pravom in bo upošteval popolno ozemeljsko celovitost te države. Medtem na frontnih linijah Rusi vse bolj zanesljivo napredujejo, ukrajinske sile imajo očitno več težav zaradi pomanjkanja vojakov, sankcije EU in ostalega sveta pa prav tako niso ustavile Putinovih enot. Tudi iz naslednjih pogajanj zato najbrž ni moč pričakovati zaustavitve spopadov.
Temeljni ruski cilj te vojne je namreč priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Kerson in Zaporožje k ruski federaciji. Če bi Rusi to dosegli z mirovnimi pogovori, bi bilo zanje sicer še bolje, v nasprotnem primeru pa bodo do dosege vseh teh ciljev preprosto nadaljevali z vojaškimi napadi, saj vojno na terenu vse bolj gladko dobivajo.
Na drugi strani pa Ukrajina, ki vsak dan izgublja nova ozemlja, opremo in človeška življenja, skupaj z EU postavlja sicer moralno pravilne, a v sodobnem svetu najbrž povsem nerealne zahteve in predpogoje že za začetek poganjanj. Tretja stan v tej zgodbi pa so ZDA, kjer Trump misli, da se da vse rešiti z denarjem… Zaradi vseh teh razhajanj in razlik so možnosti za mirno rešitev krize najbrž res minimalne.