Kot je postalo že redna praksa je tudi letos sredi meseca oktobra zasedal Energetski svet EU Prisotni so se posvetili energetski pripravljenosti in zanesljivosti oskrbe v EU ter tudi o energetskih razmerah v Ukrajini, pred pričetkom tretje zime v vojnih razmerah.
Slavni plinovod ‘Severni tok 2’, ki po podvodnih eksplozijah ne deluje več (foto: nord-stream2.cm)
Po koncu današnjega zasedanja Energetskega sveta EU je dosedanja komisarka za energijo Kadri Simson na novinarski konferenci spregovorila o ključnih točkah sestanka. Prisotni ministri so se strinjali, da so tudi zaradi sprejetih ukrepov in načrta REPowerEU države članice EU v kurilno sezono vstopile na razmeroma trdnih temeljih. Skladišča plina so namreč na 95 odstotkih zmogljivosti, polnjenje pa se še nadaljuje.
Komisarka je izjavila, da obnovljivi viri energije nenehno naraščajo in je oskrba s plinom precej raznolika. Zato ni bila preveč zaskrbljena, ker se konec leta dokončno izteče še vedno veljavna pogodba o tranzitu plina proti EU med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom. Simson je prepričana, da je EU na to pripravljena, poleg tega pa je Komisija EU pa že doslej tesno sodelovala z državami, ki bodo 1. januarja ostale brez plina.
»Srednja in jugo-vzhodna Evropa ima raznolike možnosti dobave, da lahko v celoti nadomesti 14 milijard kubičnih metrov ruskega plina, ki je še vedno v tranzitu prek Ukrajine. Novi in obstoječi terminali za utekočinjeni zemeljski plin imajo zadostno zmogljivost, obstaja prometna infrastruktura in obstajajo tudi različne alternativne dobavne poti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina ter za plinovode.
Če države članice raje še naprej uvažajo ruski plin in to počnejo celo prek pogodbenih zmogljivosti ali če želijo podpisati nove sporazume za nove zmogljivosti, želim biti jasna: to ni nujno. To je politična izbira in nevarna. Ne smemo pozabiti, da se stroški ravnanja z Rusijo ne merijo le v ceni plina, ampak tudi v izgubljenih življenjih v Ukrajini,« je dejala estonska komisarka (ki morda že kmalu odhaja na drugo funkcijo).
Druga točka dnevnega reda je bila namenjena napredku pri izvajanju načrta REPowerEU. Simson je predstavila podatke, da se je med letoma 2021 in 2023 skupna zmogljivost vetra in sonca v EU povečala za 36 %, med avgustom 2022 in julijem 2024 pa se je povpraševanje po plinu zmanjšalo za 18 %, kar je pomagalo prihraniti kar 146 milijard kubičnih metrov plina. nazadnje pa je bilo spet govora o Ukrajini.
Ruski napadi so namreč doslej uničili že več kot polovico vse energetske infrastrukture v Ukrajini. Komisija je zato za prihajajočo zimo predlagala tristebrni pristop: popravilo, povezovanje in stabilizacija. Sredstva so na voljo, načrti, rezervni deli, oprema in material za donacije so pripravljeni. V normalnih razmerah bi bila sanacija najbrž hitra in učinkovita, a ruske sile nadaljujejo z napadi in tudi nova energetska infrastruktura ni na varnem.