Etiopska vlada bi rada zaradi modernizacije države izgradila novo velikansko hidroelektrarno na Nilu, kar pa povzroča velike skrbi v sosednem Sudanu in Egiptu. Obe državi, ki sta v spodnjem porečju Nila, se namreč bojita, da bosta odslej deležni manjšega pretoka reke, katera že več tisočletij omogoča življenje ob njenih bregovih. A bo jez predvidoma končan že letos, prihodnje leto pa naj bi že začel delovati s polno močjo.

Dokler ne napolnijo ogromne kotline, ki je vidna za jezom, bo pretok vode v spodnjem delu reke precej manjši (foto: bawza.com) 

Monsunske padavine v Etiopskem višavju že od davnine vsako leto napolnijo reko Nil, kar je tudi omogočilo razcvet egipčanske civilizacije in nasploh preživetje ljudi v sicer povsem puščavskem podnebju. Predvsem to velja za Beli Nil, pa čeprav z etiopskih gora še dve večji reki polnita Modri Nil, tretji obsežnejši vodotok pa se v Nil zlije severno od stičišča Belega in Modrega Nila v sudanski prestolnici Kartumu.

Danes v Egiptu živi okrog 96 milijonov, v Sudanu pa 40 milijonov prebivalcev in velika večina od te mase ljudi je povsem odvisna od voda, ki so povezane z reko Nil. V Etiopiji pa živi več kot 100 milijonov ljudi, vendar država ne potrebuje vode, ampak predvsem električno energijo za nujno potrebno modernizacijo in izboljšanje kakovosti življenja. Zato so se Etiopijci odločili, da v sodelovanju s Kitajci na Belem Nilu izgradijo velikanski jez, s katerim bi rešili težave z elektriko in jo začeli izvažati v soseščino.

Trenutno naj bi bilo izgrajenega že 60% jezu, vsa dela pa naj bi končali že pred koncem letošnjega leta. Etiopija si je jez želela graditi že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, a so se prva dela začela šele leta 2011. Jez naj bi bil kar 150 metrov visok, vrednost projekta pa naj bi prekašala 4 milijarde dolarjev. Vendar se je načrtovana gradnja jezu imenovanega GERD-a (Great Ethiopian Renaissance Dam) zapletla že na začetku, saj se je Egipt hitro pritožil.

Egipt je namreč podedoval nekatere sporazume iz kolonialnih časov, ko je Kairo odločal o vsem, kar se je zgodilo na egipčanskem in sudanskem delu porečja Nila. Etiopija pa ni bila del teh sporazumov in se nanje požvižga. Egipt in Sudan izgradnje jezu ne moreta zadržati in niti nimata nikakršne pravne podlage za kaj podobnega, bojita pa se, da bi Etiopijci prehitro napolnili ogromni vodni rezervoar, ki bo nastal izza jezu. To bi namreč pomenilo bistveno nižji pretok voda Nila v spodnjem toku reke, kar bi povzročilo motnje z oskrbo, z namakanjem in tudi z delovanjem najpomembnejše egipčanske hidrocentrale v Asuanu.

Poleg tega je Nil zibelka egipčanske kulture in zato nanj prebivalci države še danes gledajo kot na stvar narodnega ponosa. Že precej pred bližnjim srečanjem voditeljev Etiopije, Sudana in Egipta, je egipčanski predsednik Sissi izjavil, da gre pri tej zadevi za življenje ali smrt. Sudan pa ima ima svoje interese, saj tudi njega skrbi manjši morebitni pretok reke, vendar pa bi z dogovorom z Etiopijo lahko pridobil poceni elektriko ter obenem povečal kmetijsko-namakalne sisteme, saj bi precej jez precej zmanjšal možnost rednih poplav.