Naslovnica Svet & EU Erdogan hoče likvidirati Kurde v Siriji

Erdogan hoče likvidirati Kurde v Siriji

Avtor: Spletno Uredništvo

Turški predsednik Recep Erdogan nadaljuje svojo s politiko Velike Turčije. Po nenadnih zamenjavah v vrhu turških oboroženih sil sedaj še bolj odločno grozi z novim napadom v Siriji.

erdogan(vir slike: en.kremlin.ru)

Že ve od lanskega neuspelega poskusa državnega udara v turških vojaških krogih poteka velika čistka. Po nekaterih ocenah so doslej zamenjali, odstavili ali aretirali kar 40 odstotkov višjih oficirjev. Vseeno je presenetljivo, da je turški Vrhovni vojaški svet prejšnji teden naenkrat odstavil dosedanje poveljnike mornarice, letalstva in kopenske vojske.

Analitiki poudarjajo, da je Erdogan na položaj novega poveljnika kopenske vojske postavil dosedanjega šefa turške policije Yasarja Gulerja, ki se je izkazal z množičnimi aretacijami domnevnih udeležencev lanskega neuspelega vojaškega udara in predvsem s trdo roko proti oboroženi frakciji turške Kurdske delavske stranke PKK. PKK velja za teroristično organizacijo, bori pa se za pravice in večjo samostojnost turških Kurdov.

PKK je sicer leta 2014 oklical enostransko premirje in se v veliki meri preselil v Irak, da bi pomagal tamkajšnjim Kurdom in Jazidom pred napadom Islamske države.V Sirijo pa večje enote PKK niso vstopile, saj je tam PKK ustanovil svojo lokalno ‘podružnico’ imenovano YPG. Dokler je Islamska država zmagovala in so se Kurdi umikali, Turki ISIS-a niso napadali. Prav nasprotno.

Turčija je postala vstopna točka za skrajne islamiste z vsega sveta. Orožje, municija, bojni strupi, vojaška oprema in celo droge so brez težav potovale prek turških meja k skrajnežem Islamske države in k množici različnih islamističnih skupin v Siriji, v drugo smero pa so šle kolone cistern z nafto po zelo znižani ceni.    

Ko so sirski in iraški Kurdi z ameriško pomočjo začeli zmagovati na vojaškem polju, širiti osvobojena ozemlja in na njih ustanavljati socialdemokratične strukture avtonomnih civilnih oblasti, tedaj je Erdogan dobil hud napad kurofobije. Za nameček se je na turških splošnih volitvah leta 2015 prokurdska Ljudska demokratična stanka prvič prebila v parlament, zato je začel z množičnimi aretacijami političnih nasprotnikov in novinarjev njemu nenaklonjenih neodvisnih medijev.

Temu je sledila prava ljudska vstaja v juhozahodnih predelih države, kjer živi največ turških Kurdov. Erdogan je odgovoril z vojsko, ki je z letalstvom, tanki in topništvom napadla vsa mesta, v katerih policijske enote same niso več zmogle nadzorovati položaja. Vsj četrtina države se je tako znašla v državljanski vojni, ki se je ponekod spremenila v pravo etnično čiščenje. Turčija je sicer iz časov po prvi svetovni vojni znana po genocidu nad Armenci in po etnični čistki nad Grki.

Ker so enote YPG medtem osvobodile večji del severa Sirije, se skupaj z vsemi ostalimi lokalnimi protiislamističnimi silami združile v SDF (Sirske demokratične sile) in razglasile avtonomijo od Damaska, se Erdogan boji, da se bo nekaj podbnega zgodilo v Turčiji. V Siriji namreč živi le nekajmanj kot 2 milijona Kurdov, v Turčiji pa jih je skoraj 15 milijonov. Za Erdogana je SDF enako teroristična organizacija kot PKK, pa čeprav s terorozmom nima prav nič in je za ZDA in vse ostale zahodne zaveznike celo najpomembnejši vojaški partner v Siriji. Ne člani YPG, ne člani celotne SDF se nikoli niso ubadali s terorističnimi aktivnostmi ne na sirski, ne na turški strani meje.

Turška vojska, ki je leta mirno gledala grozljivo početje skrajnežev Islamske drave, je vstopila v Sirijo šele tedaj, ko se je zdelo, da se lahko vse kurdske enklave ob turški meji združijo v enotno avtonomno regijo. Zaradi političnih pritiskov ZDA in Rusije je načrt obsežne turške invazije uspel le delno, zato nezadovoljni Erdogan že mesece izziva nov spopad z enotami SDF v provinci severno od mesta Aleppo.

Skriti cilj Ankare pa ni le preprečitev samoodločanja Kurdov in ostalih etnij na severu Sirije, ampak vnovična širitev Turčije na izgubljena ozemlja Sirije (in Iraka), katera je do razpada otomanskega cesarstva leta 1918 zasedala več stoletij. Zato tudi sirska vojska predsednika Assada ne bo mirno gledala novega turškega prodora a severu Sirije. Politično vodstvo SDF je sicer razglasilo avtonomijo, ne pa tudi neodvisnosti in si še vedno želi ostati v sklopu enotne, čeprav federalizirane Sirije.  

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.