Po pisanju Washington posta je Paragvaj postal novo južnomeriško središče prekupčevanja z drogami. Zaradi svojega podnebja, redko poseljenega prebivalstva in geografske lokacije sredi celine je namreč idealen kraj za tovrstno kriminalno početje.
Paragvajska brezpotja je nemogoče nadzorovati (vir slike: commons.wikimedia.org)
Številke pravijo, da ‘mali’ Paragvaj glede drog postaja prava svetovna velesila. Že devet odstotkov svetovne proizvodnje marihuane naj bi zraslo na paragvajskih plantažah, poleg tega naj bi prek pargvajske divjine s kokainom oskrbovali Argentino, Čile in Brazilijo.
Do pred kratkim v Paragvaju niso bili vajeni protimamilarskih vpadov in preiskav policije, kot niso bili vajeni nenehnega brnjenja helikopterjev, ki iščejo prepovedane plantaže in prevoznike. Sedaj pa se stvari spreminjajo.
Junija lani je bil v svojem blindiranem hammerju ubit ‘kralj meje’ Jorge Rafaat Toumani. Čeprav sta bila z njim v avtu obrožena varnostnika, varovala pa so jih še druga vozila, so ga ubili pripadniki brazilske tolpe PCC. Slednja je bila kupec Toumanijeve marihuane, a je želela razbiti monopol prekupčevanja in prevzeti posel v svoje roke.
Paragvaj je po podatkih za droge in kriminal specializirane agencije Združenih narodov UNDOC že pred časom postal četrti proizvajelec psihoaktivnega canabisa na svetu. Vendar med prekupčevalci doslej ni prihajalo do nasilija, katero je sicer značilno za druge države ameriškega kontinenta.
Ker se večji del Paragvajcev ukvarja s kmetijstvom in jih manj kot en odstotek uživa marihuano, je jasno, da je gojenje te vrste konoplje posalo razširjeno zaradi izvoza. Marihuano namreč revni kmetje vidijo kot dober vir zaslužka za preživetje. Geografska lokacija države in zelo prepustne meje pa zaokoržujejo zgodbo o velikanskem novem južnoameriškem tržišču za izvoz mamil.
Po Toumanovi smrti so se brazilske tolpe spopadle za nadzor nad mejo, vojna divja še danes, na drugi strani pa je to prislililo paragvajske oblasti, da tudi one z orožjem poskusijo zajeziti poplavo kriminala.