Naslovnica Gospodarstvo Dobra letina za koruzo, krompir, češnje, nektarine in breskve

Dobra letina za koruzo, krompir, češnje, nektarine in breskve

Avtor: Spletno Uredništvo

Na Statističnem uradu Republike Slovenije so se tokrat podrobno posvetili kmetijstvu, predvsem žitaricam, vedar tudi ostalim pridelkom. Letošnja letina strnih žit še nekoliko slabša od prejšnje, katera je bila sicer le povprečna. Bolje kaže koruzi, krompirju in določenim vrstam sadja.  

 

koruzaVroče poletje z veliko dežja je prijalo večini slovenskih kmetijskih kultur (foto: goodfreephotos.com)

 

Po statističnih podatkih o povprečnih hektarskih pridelkih je bila letina vseh strnih žit 2018 nekoliko slabša od letine 2017 – slednja pa je bila zgolj povprečna. Strna žita skupaj so v povprečju obrodila za 13 % slabše kot lani. Skupni pridelek pšenice in pire je tehtal 121.987 ton; to je v primerjavi s pridelkom prejšnjega leta kar za 14 % manj, čeprav je bila s tem žitom posejana skoraj enako velika površina. Pšenice so tako v Slvoeniji pridelali 120.820 ton, pire pa 1.167 ton.

Ječmena so kmetovalci pridelali, čeprav na nekoliko večji površini kot lani (za 3 %), za 88.056 ton, kar je 10 % manj kot lani. Rž so posejali na 1.308 hektarjih, kar je za 21 % večja površina, kot ji je bila namenjena v preteklem letu, zato je tudi skupni pridelek te kulture nekoliko večji od prejšnjega (za 3 %). Povprečni hektarski pridelek rži je tako znašal 3,5 tone na hektar in je bil za 15 % nižji od lanskega povprečnega.

Tudi povprečni hektarski pridelek tritikale (letos so jo pridelovali na 5.714 hektarjih njiv), je bil nekoliko nižji od lanskega. Znašal je 4,2 tone na hektar, kar je za 9 % manj kot v preteklem letu. Krmni grah smo v letu 2018 pridelovali na 35 % manjši površini kot v 2017; tudi obrodil je nekoliko slabše (za 11 %). Skupni količinski pridelek je tako tehtal 1.042 ton, kar je za 41 % manj kot lani.

Oljni ogrščici so pridelovalci v letu 2018 namenili približno enako veliko površino kot v preteklem letu (oz. za 1 % večjo), zaradi slabše letine pa je bil skupni pridelek za 15 % manjši; tehtal je 7.672 ton. S Slovenskega statističnega urada (SURS) so objavili tudi podatke o sadnem drevju. Od zgodnjega stebelnega sadja so v intenzivnih nasadih dobro obrodile predvsem češnje in višnje. Češenj so v letu 2018 v intenzivnih sadovnjakih pridelali 1.212 ton, kar je približno toliko kot v letu prej.

Dobro so obrodile tudi višnje v intenzivnih nasadih, povprečno 9,1 tone na hektar, kar je visoko nad povprečjem zadnjih dvajsetih let (5,2 tone na hektar). Skupaj so jih pridelali 68 ton. Pridelovalci marelic so letos v intenzivnih sadovnjakih nabrali 125 ton tega zgodnjega sadja, kar je manj kot petina lanske letine. Slaba letina je bila posledica spomladanske pozebe med cvetenjem dreves v goriški statistični regiji, kjer se nahajajo kar tri četrtine vse površine, posajene z marelicami. Povprečni hektarski pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil tako 1,6 tone na hektar, kar je za 84 % manj od lanske za to sadno vrsto dobre letine (10,1 tone na hektar).

Nekoliko bolje kot v 2017 so v 2018 obrodile tudi jagode. Skupni pridelek jagod je tehtal 2.006 ton ali povprečno 17,2 tone na hektar. V ekstenzivnih sadovnjakih je bil letošnji povprečni pridelek češenj na drevo po statističnih podatkih za več kot trikrat višji (339 %) kot v letu 2017. Tudi višnje so obrodile dobro, skupaj so jih nabrali 568 ton ali več kot štirikrat več (430 %) kot lani. Letina marelic je bila v ekstenzivnih sadovnjakih precej boljša kot v intenzivnih, vendar še vedno za 12 % slabša od prejšnje. Skupaj je bilo v ekstenzivnih sadovnjakih nabranih 291 ton marelic.

Dobro pa kaže letinam koruze in krompirja. Po zadnjih napovedih bodo slovenski pridelovalci pridelali za približno 23 % koruznega zrnja, silažne koruze pa za 18 % več kot v prejšnjem, za pridelavo koruze ne tako ugodnem letu. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 8,9 tone na hektar, kar je za skoraj dve toni na hektar več kot lani in hkrati za 10 % več od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek koruze za silažo naj bi tehtal 47,7 tone na hektar in naj bi bil za 10 % večji od povprečja zadnjih desetih let.

Letošnje vremenske razmere so dobro vplivale tudi na letino krompirja. Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letošnji povprečni pridelek krompirja za 9 % večji od lanske letine. Skupni pridelek krompirja pa naj bi bil za 3 % manjši od lanskega, ker je bil krompir letos posajen na 11 % manjši površini kot lani. Pridelek industrijskih oljnic večji od lanskega Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2018 bodo sončnice letos obrodile zelo dobro.

Skupni pridelek naj bi bil za skoraj polovico (za 46 %) višji od lanskega, čeprav smo jih pridelovali na nekoliko manjši površini (za 3 %). Pričakovan povprečni pridelek je 2,6 tone na hektar, kar je za 20 % nad desetletnim povprečjem. Površina, ki je bila letos namenjena pridelavi soje, je bila za 40 % manjša kot v prejšnjem letu, zato naj bi bil tudi količinski pridelek ustrezno manjši (za 36 %).

Statistični podatki o pričakovanih pridelkih napovedujejo, da bo letošnja letina breskev in nektarin v primerjavi z lansko (zelo slabo) boljša. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 15,4 tone na hektar, kar je za 7 % več od povprečja zadnjih desetih let, so še sporočili s SURS-a. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.