Inšpektorat Republike Slovenije za delo ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta ob začetku koledarskega poletja spomnila na zakonsko določene obveznosti delodajalcev za zaščito zaposlenih pred vročino.

Ko je 38 stopinj Celzija v senci, je najbrž čas za počitek (foto: SJ)

Zakon pravi, da mora delodajalec, ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Med delovnim časom mora biti v delovnih prostorih takšna temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve. Izjema so razen v hladilnice in t. i. ‘vroči delovni prostori’ (kjer se npr. nahajajo peči).

Inšpektorat Republike Slovenije za delo ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDAZ) glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga več odmorov, umik v malce, a spet ne preveč ohlajene prostore, pitje brezalkoholnih pijač, še posebej navadne vode, lahka in zračna oblačila, izogibanje alkoholu, izogibanje slani prehrani in začimbam. Prav tako predlagajo, da se bolj zahtevna dela opravi zjutraj, ko so temperature še nižje.

Zaradi varnosti bi se moralo v ekstremno visokih temperaturah vedno delati v paru. Pri uporabi klimatskih naprav v notranjih delovnih prostorih pa temperatura zraka ne bi smela biti višja za več kot 7 stopinj Celzija od zunanje temperature  Zelo visokim temperaturam pa so v poletnih mesecih izpostavljeni vsi delavci na prostem, še posebej v gradbeništvu in kmetijstvu. Zanje veljajo še dodatne zahteve. 

»Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov. Pri delu na prostem je še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil.

 Če je le mogoče, je treba delo organizirati tako, da se delo ne opravlja) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja. Če je le mogoče, naj se dela opravljajo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah. Predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor,« so spomnili z državnih organov.

Še nedolgo nazaj je imel marsikdo v Sloveniji zaradi dolgih popoldanskih počitkov (špansko: ‘siesta’) negativno mnenje o delovnih navadah Špancev, Mehičanov in Grkov. Zaradi akutnih podnebnih sprememb pa se danes nekateri že sprašujejo, ali ne bi veljalo tudi pri nas uvesti poletne urnike z obveznim popoldanskim počitkom?