Danes, 1. avgusta je letošnji dan globalnega okoljskega dolga. To ni dan za praznovanje, ampak gre za dan v letu, ko človeška poraba že preseže količino naravnih virov, kot bi jih lahko Zemlja obnovila v obdobju 12 mesecev. V Sloveniji se problema zavedamo, glede negativnih vplivov v okolje pa smo v evropskem povprečju.
V sodobnem svetu, kjer je profit nesporni vladar, je težko ohranjati ravnotežje med družbo, naravo in ekonomijo (foto:Travelplanner/Wikimedia Commons)
Največji delež okoljskega odtisa v Sloveniji predstavljajo emisije toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa. Po višini okoljskega odtisa se naša država sicer uvršča v povprečje držav EU. Od vrhunca leta 2008 se je slovenski okoljski odtis znižal s 5,2 globalnega hektara na 4,7 globalnega hektara na prebivalca leta 2013, pri čemer pa se je Indeks človekovega razvoja v tem času povečal s 0,873 na 0,888.
Okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca, je pokazatelj, na podlagi katerega se računa okoljski dolg. Za posamezno državo se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza. Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja.
Do leta 2030 je cilj Slovenije zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Za doseganje in spremljanje tega cilja sta Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Agencija RS za okolje letos vzpostavila sodelovanje z Global Footprint Network, ki izračunava kazalec za vse države sveta.
“Znižanje okoljskega odtisa v Sloveniji lahko dosežemo z znižanjem rabe virov ali pa s povečanjem biološke kapacitete. Pri nižanju porabe je predvsem pomembno znižati porabo fosilnih goriv, kar lahko dosegamo z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije (v prihodnosti predvsem iz sončnih elektrarn) v prometu in v stavbah. Za ohranjanje oziroma povečevanje biološke kapacitete pa je predvsem pomembno preprečiti negativne posledice podnebnih sprememb na gozdove s povečevanjem njihove stabilnosti in odpornosti,” so sporočili z MOP.
Dodali so še, da so nekateri od teh ukrepov so že podprti v okviru kohezijskih sredstev, Eko sklada, Sklada za podnebne spremembe in drugih virov. V naslednjih letih MOP načrtuje, da bodo iz podnebnega sklada podprti v večji meri, vseeno pa meni, da bo izvajanje ukrepov za znižanje okoljskega odtisa potrebno okrepiti tudi v drugih vladnih programih. Prevladujoči razvojni model je namreč takšen, da se hkrati s povečevanjem blaginje povečuje tudi okoljski odtis – torej ge za neracionalno izrabo naravnih virov in povečevanje onesnaževanja.