Azerbajdžan bo od ponedeljka dalje gostil globalno podnebno konferenco COP29. Tam si bo delegacija Komisije EU prizadevala za sprejetje dodatnih skupnih ukrepov proti podnebnim spremembam, prav tako pa bo promovirala dosego ciljev na področjih financiranja in naložb.

Letos so hude poplave prizadele Poljsko, Češko, Italijo, Avstrijo, Romunijo, BiH ter nazadnje Španijo (foto:pxhere.com)

Z Evropske komisije so pred konferenco COP29 sporočili, da se bodo na tej podnebni konferenci v Azerbajdžanu trudili za dosego ciljev Pariškega sporazuma, ki vključujejo omejitev dviga globalne povprečne temperature čim bližje 1,5 °C. Žal se je ta meja v zadnjih letih že marsikje po svetu opazno prekoračila, saj so ekstremi vse večji, vendar pa statistična povprečja stanja ne kažejo v njegovi dejanski resnosti.

Med prednostnimi nalogami letošnje konference je sprejetje novih skupnih količinsko opredeljenih ciljev glede podnebnega financiranja, da bi spodbudili boljše usklajevanje globalnih finančnih tokov s Pariškim sporazumom. EU se bo zavzela tudi za potrditev lani v Dubaju dogovorjenih globalnih energetskih ciljev, za opuščanje fosilnih goriv, za več naložb v energijo iz obnovljivih virov ter za izboljšanje energijske učinkovitosti do leta 2030.

Prednostna naloga Komisije EU v Bakuju bo tudi NCQG – Novi kolektivni kvantificirani cilj o podnebnem financiranju. EU meni, da bi morale razvite države še naprej voditi prizadevanja za mobilizacijo podnebnega financiranja, a bo za dosego ciljev potrebno razširiti skupino donatorjev, doseči mobilizacijo finančnih sredstev iz zasebnega sektorja, iz novih in inovativnih virov ter tudi virov na mednarodni ravni.

Sicer je EU je trenutno največja donatorka mednarodnega podnebnega financiranja, saj je v letu 2023 prispevala 28,6 milijarde evrov javnega podnebnega financiranja in mobilizirala dodaten znesek v višini 7,2 milijarde evrov zasebnega financiranja za podporo državam v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.