Proti koncu pandemije koronavirusa je Komisija EU pripravila obsežen finančni sveženj pomoči za države članice EU, ki so ga poimenovali ‘NextGenerationEU’. Za koriščenje njegovega najobsežnejšega dela, ‘Mehanizma za okrevanje in odpornosti’, so države članice tedaj pripravile svoje reforme in naložbe. Od tedaj so minila približno 3 leta, sedaj pa je napočil čas za analizo, kako so bila dejansko uporabljena ta sredstva za okrevanje v Sloveniji.
Plakat slovenske pisarne Komisije EU o mehanizmu ‘Next Generation EU (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Z Ministrstvo za finance (MF) ter z Urada RS za okrevanje in odpornost so spomnili, da so od uradne potrditve slovenskega ‘Načrta za okrevanje in odpornost’ (NOO) s strani Sveta EU različna ministrstva za izvedbo predvidenega razpisala več kot 40 javnih razpisov za izbor projektov in izvedla številne aktivnosti za izvedbo reform. Naša država je do danes oddala tri zahtevke za plačilo, načrt pa je lani jeseni doživel tudi prvo posodobitev.
»Vlada RS je v Bruselj do danes posredovala tri zahtevke za plačilo, in sicer za štiri obroke za nepovratna sredstva in dva za posojila (skupaj 64 mejnikov in ciljev). Država je že prejela izplačilo prvega in drugega zahtevka (56 mejnikov in ciljev). Skupaj s predplačili je Republika Slovenija do danes prejela 841 milijonov evrov, od tega 531 milijonov evrov nepovratnih sredstev in za 310 milijonov evrov posojil.
Izplačilo tretjega zahtevka v skupni neto vrednosti 258 milijonov evrov, ki je sestavljen iz četrtega obroka za nepovratna sredstva in drugega za posojila (skupaj osem mejnikov), pričakujemo v jeseni,« so pojasnili z Ministrstva za finance in dodali, da je po drugi strani naša država končnim prejemnikom ter skrbnikom predvidenih projektov iz tega sklopa že izplačala pol milijarde evrov za izvedene aktivnosti.
Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost so v zadnjih treh letih uredili in opremili dve železniški progi, obnovili dve železniški postaji, zaključili 7 občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter 9 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, več kot 700 mladim omogočili zaposlitev za nedoločen čas ter oblikovali 20 konzorcijev podjetij, ki so pripravili svoje strategije digitalnega razvoja.
Poleg tega so kar 204 javnim zavodom s področja raziskovanja in izobraževanja zagotovili optično povezavo nad 1 Gb/s in vzpostavili 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s ter se lotili še drugih aktivnosti na področjih digitalnega in zelenega prehoda. Od 36 načrtovanih so že uvedli 15 reformnih zakonskih ukrepov, kar je zelo pomembno, saj Komisija EU izplača obrok šele po oceni, da je država izpolnila z obrokom povezane mejnike in cilje.
Tako so v veljavo že stopili Zakon o spodbujanju investicij, Zakon o debirokratizaciji, Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu ter sprememba Stanovanjskega zakona. Sprejeti so bili Strategija digitalne transformacije podjetij, Načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 ter Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027.