S severa nad Slovenijo v višinah doteka suh in hladen zrak, a torkove temperature bodo pokazale precejšnje nasprotje. Na Primorskem se bo ogrelo do 20 stopinj Celzija, drugod bodo najvišje temperature od 11 do 15 stopinj. Ponekod se bo jutro začelo celo pod lediščem. Tako velikih razlik ne pojasni samo sončno vreme.

Hladno jesensko jutro z meglo v dolini in soncem na okoliških gorskih pobočjih. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Hladen zrak v višinah, precej drugačne razmere pri tleh

Slovenijo danes čaka večinoma sončno vreme, vendar se bo po nižinah dan marsikje začel v megli. Po uradni vremenski napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), izdani v ponedeljek ob 17.03, bodo najnižje jutranje temperature od −2 do 4 stopinje Celzija, ob morju okoli 8 stopinj. Megla bo po nekaterih nižinah vztrajala še dopoldne, medtem ko bodo drugod že prevladovala sončna obdobja.

Nad Slovenijo se od zahoda širi območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa s severnimi vetrovi doteka suh in hladen zrak. Nad Britanskim otočjem in Skandinavijo sta medtem globoka ciklona z vremenskimi frontami, vendar ARSO za naše kraje napoveduje razmeroma mirno vreme. Dotok hladnega zraka v višjih plasteh ozračja sam po sebi še ne pomeni nizkih temperatur pri tleh. Pri dnevnem segrevanju bodo pomembne tudi razlike med slovenskimi pokrajinami, predvsem njihova geografska lega in krajevne vremenske razmere.

Zakaj je Primorska lahko toliko toplejša?

Primorska ima zaradi bližine Jadranskega morja drugačne podnebne značilnosti kot večina notranjosti Slovenije. Morje se jeseni ohlaja počasneje od kopnega, zato blaži temperaturna nihanja in prispeva k milejšim razmeram. Njegov vpliv se ne konča ob obali. V klimatološki razlagi temperature zraka ARSO pojasnjuje, da zajema celotno Primorsko in po dolini Soče sega vse do Trente. Jeseni in pozimi so tam temperature praviloma višje kot v krajih s primerljivo lego v notranjosti države.

Pomemben del temperaturnih razlik ustvarja tudi razgiban slovenski relief. Obalna območja, kraške planote, doline in višje ležeči kraji nimajo enakih razmer za dnevno segrevanje. Svoje prispevajo še veter, nadmorska višina in trajanje sončnega obsevanja. Ko sončni žarki segrevajo površje, se toplota prenaša na zrak neposredno nad njim, zato se lahko ob ugodnih razmerah precej ogreje tudi takrat, ko v višinah doteka hladnejši zrak.

Napovedanih 20 stopinj Celzija zato ne pomeni, da bo tako toplo po vsej Primorski. Med Obalo, Goriško, Krasom in višje ležečim zaledjem obstajajo precejšnje geografske razlike, ki vplivajo na dejanske temperature. ARSO napoveduje najvišjo pričakovano vrednost za širše območje, ne določa pa, koliko bo k torkovemu segrevanju prispeval posamezen dejavnik. Vpliv morja in značilnosti površja pomagajo razumeti temperaturni kontrast, natančne razmere pa bodo odvisne od posameznega kraja.

Po kotlinah bo hladno, sonce pa ne bo povsod vidno takoj

Po delno jasni noči bo v dolinah in kotlinah nastala megla, ki se bo po nižinah marsikje zadržala še v dopoldanskih urah. Kjer se bo razkrojila prej, bodo tla dlje izpostavljena sončnemu sevanju, drugod pa bo segrevanje počasnejše. Razlike bodo lahko opazne tudi med bližnjimi kraji, saj se megla v posameznih dolinah ne umakne nujno ob istem času. ARSO natančne ure njenega razkroja za posamezne kraje ne navaja.

Takšne razmere so značilne za mirnejše jesenske noči. Ob jasnejšem nebu se površje ohlaja, z njim pa tudi zrak neposredno nad tlemi. Hladnejši in gostejši zrak se lahko zbira na dnu dolin in kotlin, kjer ob zadostni vlagi nastane megla. Ta zmanjšuje količino sončnega sevanja, ki doseže tla, in lahko podaljša hladnejši del dneva. Podobne razlike v temperaturah in sončnem obsevanju smo na Dnevnih Novicah že obravnavali ob prejšnjih oktobrskih vremenskih razmerah.

V slovenskih kotlinah se ob takšnem vremenu lahko razvije tudi temperaturna inverzija. Pri njej je zrak v določeni plasti nad tlemi toplejši od zraka nižje, zato je lahko na bližnjem pobočju topleje kot na dnu doline. ARSO v svojih klimatoloških pojasnilih opisuje tako imenovana jezera hladnega zraka, značilna predvsem za hladnejši del leta. Vendar napovedana megla sama po sebi še ne potrjuje izrazite inverzije v vsakem kraju. Za njeno ugotavljanje so potrebne tudi temperaturne meritve na različnih višinah. Za današnji dan bo zato pomembno predvsem trajanje jutranje megle, saj bodo sončnejša območja imela ugodnejše razmere za dnevno segrevanje.

Kaj prinašajo sreda, četrtek in petek?

V sredo, 28. oktobra, se bo po napovedi ARSO oblačnost prehodno povečala, zjutraj in dopoldne pa bo po nižinah marsikje megla. V četrtek se bo delno razjasnilo, na Primorskem bo pihala šibka burja. Petek bo precej sončen, vendar bo po nižinah zjutraj znova megleno. Na Primorskem bo burja še vztrajala, njene jakosti za ta dan pa ARSO v zadnji kratkoročni napovedi posebej ne opredeljuje.

Nadaljevanje razmeroma stabilnega vremena nakazuje tudi srednjeročna napoved ARSO, izdana 26. oktobra ob 10.16 za obdobje od 30. oktobra do 4. novembra. Nad srednjo in zahodno Evropo bo obsežno območje visokega zračnega tlaka, zato bo v Sloveniji prevladovalo precej sončno in suho vreme. Občasno bo več oblačnosti v vzhodni polovici države, zjutraj pa bo po dolinah in kotlinah možna megla, ki po trenutnih obetih ne bo vztrajala dolgo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.

Jutranje temperature bodo v tem obdobju predvidoma od −2 do 4 stopinje Celzija, na Primorskem od 4 do 8 stopinj. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma od 12 do 16 stopinj, na Primorskem do 20 stopinj. Pomembnejša sprememba se nakazuje od nedelje, 1. novembra, ko bo pri tleh od vzhoda postopoma dotekal hladnejši zrak. ARSO zato pričakuje postopno ohlajanje, čeprav večinoma suho vreme za zdaj ostaja v napovedi.

Za konec oktobra se tako še naprej obetajo razmeroma mirne jesenske razmere. Od prvega novembra pa ARSO napoveduje postopno ohlajanje, ki bo po sedanjih obetih zaznamovalo začetek novega meseca.