Nedeljsko kosilo je mimo, vikend še traja, toda nekje v ozadju se že oglaša misel na ponedeljek. Nekateri začnejo preverjati službeno pošto, drugi v glavi sestavljajo seznam obveznosti, tretji pa preprosto začutijo nenavaden nemir. Zakaj nam lahko že pričakovanje novega delovnega tedna pokvari zadnje ure prostega časa, čeprav se ni zgodilo še nič slabega?

Nedeljski večer lahko namesto sprostitve prinese nemir in skrbi zaradi prihajajočega delovnega tedna. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Ko se vikend konča že v naših mislih

Nedelja ima zanimivo lastnost. Dopoldne se zdi, da je pred nami še ogromno časa, po kosilu pa se razpoloženje lahko hitro spremeni. Še pred kratkim smo razmišljali o sprehodu ali dobrem filmu, zdaj pa se v misli že prikrade jutranja budilka. Nekje med drugo skodelico kave in večernimi poročili se zgodi nenavaden preobrat: prosti dan še traja, mi pa že razmišljamo, kaj vse nas čaka naslednje jutro.

V angleško govorečem svetu se je za takšno razpoloženje uveljavil izraz Sunday scaries. Opisuje nemir, napetost ali zaskrbljenost ob pričakovanju novega delovnega oziroma šolskega tedna. Ne gre za samostojno medicinsko diagnozo, občutki pa se med ljudmi precej razlikujejo. Nekdo jih komaj zazna, drugemu lahko pokvarijo dobršen del večera. In ne, to še ne pomeni, da nujno sovraži svojo službo.

Zakaj nas skrbi nekaj, kar se sploh še ni zgodilo?

Ponedeljek pogosto prinaša prav tisto, čemur bi se med vikendom najraje izognili: neodgovorjena sporočila, sestanke, roke in naloge, za katere smo v petek optimistično verjeli, da bodo po dveh dneh počitka precej manj zahtevne. Včasih je dovolj že pogled na koledar, da začnemo premlevati stvari, ki jih tisti trenutek sploh ne moremo rešiti.

Psihologi takšno doživljanje povezujejo s tesnobo zaradi pričakovanja prihodnjih dogodkov. Ameriško psihološko združenje (APA) v strokovnem prispevku iz leta 2025 pojasnjuje, da lahko negotovost glede prihodnosti spremljajo zaskrbljenost, pretirano osredotočanje na morebitne težave in telesni simptomi. Ljudje lahko pri tem precenimo verjetnost neprijetnega dogodka ali njegove posledice.

Tako lahko človek povsem mirno sedi na kavču, njegov želodec pa se obnaša, kot da ga čez pet minut čaka pomemben sestanek. Ob napetosti se lahko pojavijo tudi nemir, razbijanje srca ali težave s spanjem. Vendar vsakega neprijetnega občutka v trebuhu ne gre pripisati tesnobi, saj imajo telesne težave lahko številne druge vzroke.

Tudi zadovoljni zaposleni lahko občutijo nedeljski nemir

Če vas ob koncu vikenda zmoti misel na službo, to še ne pomeni, da ste izbrali napačen poklic. Človek lahko rad opravlja svoje delo, ima prijetne sodelavce in urejen urnik, pa ga vseeno zmoti vrnitev v vsakdanji ritem.

Med prostimi dnevi si pogosto sami določamo tempo. Zjutraj lahko nekoliko dlje spimo, kosilo prestavimo za uro ali dve, načrte pa spremenimo brez večjih posledic. Ob začetku delovnega tedna začnejo o našem času znova odločati tudi sestanki, roki in pričakovanja drugih. Ta prehod je lahko neprijeten celo takrat, ko nas ne čaka nič posebej zahtevnega.

Da so delovne okoliščine povezane s čustvenim počutjem, potrjuje tudi raziskava iz leta 2022, objavljena v reviji Journal of Occupational Health Psychology. Raziskovalci so sedem dni spremljali doživljanje zaposlenih in ugotovili, da sta se pričakovanje dela in negativno razpoloženje skozi delovni teden postopoma zmanjševala. Povezava je bila izrazitejša pri ljudeh z običajnim delovnikom od ponedeljka do petka in večjo dolgotrajno delovno obremenitvijo. Raziskava, dostopna prek znanstvene zbirke PubMed, ni neposredno proučevala nedeljske tesnobe, vendar kaže, kako pomembno vlogo imajo pri počutju pričakovanja, povezana z delom.

Ko se nedelja spremeni v seznam opravil

Potem je tu še nekaj, kar poznajo številna gospodinjstva. V petek si obljubimo, da bomo med vikendom uredili vse, za kar med tednom zmanjka časa. V nedeljo popoldne pa nas pričaka precej manj prijeten seznam: perilo, pospravljanje, nakupovanje, priprava kosila za naslednji dan in še kakšna obveznost, na katero smo skoraj pozabili.

Kar naenkrat je zadnji dan vikenda videti kot manjši delovni projekt, le da zanj nihče ne izplača plače.

K temu se lahko pridruži občutek, da bi morali prosti čas izkoristiti čim bolje. Vikend naj bi bil sproščujoč, družaben in dovolj zanimiv, da bi lahko v ponedeljek na vprašanje »Kaj si počel?« odgovorili s čim bolj razburljivim od »Nič posebnega«. A popoldne na kavču, počasno kosilo ali sprehod brez posebnega cilja niso zapravljen čas. Kadar začnemo tudi počitek presojati po tem, koliko smo opravili, si lahko ustvarimo pritisk, ki ga med prostimi dnevi pravzaprav nismo potrebovali.

Pri nekaterih se temu pridruži še nenehno pogledovanje na uro. Namesto da bi uživali v filmu ali pogovoru, preračunavamo, koliko večera nam je ostalo. S tem se pozornost z dogajanja okoli nas preseli na obveznosti, ki šele prihajajo. Ponedeljek pri tem ni naredil prav ničesar. Pravzaprav se še začel ni.

Majhne spremembe, ki lahko olajšajo konec vikenda

Psihologinji Susan Albers in Kia-Rai Prewitt iz zdravstvene ustanove Cleveland Clinic pri obravnavi pojava Sunday scaries priporočata več pristopov, med drugim telesno dejavnost, prijetne aktivnosti, dovolj spanja in tehnike čuječnosti. Pomaga lahko tudi priprava kratkega seznama nalog za ponedeljek, če ga nato zares odložimo in se ne ukvarjamo z njim ves večer.

Za nekoga bo to pomenilo sprehod, za drugega večerjo z družino ali nekaj časa brez službenih obvestil. Kadar se misli vztrajno vračajo k prihodnjim obveznostim, so lahko koristne tudi preproste tehnike za obvladovanje stresa in tesnobe. Nobena metoda sicer ne deluje enako pri vseh, zato je pomembneje poiskati tisto, kar posamezniku dejansko pomaga, kot slepo slediti popolni večerni rutini.

Če nas naslednje jutro čaka zgodnje vstajanje, je smiselno pravočasno pripraviti najnujnejše stvari. Preostanek večera pa lahko namenimo nečemu, kar nas veseli, namesto da bi ga zapolnili z dodatnimi opravili. Pri tem velja razmisliti tudi o vzroku nelagodja. Če nas vsak ponedeljek čaka prevelika količina dela ali napeto delovno okolje, samo sproščanje v nedeljo težave verjetno ne bo odpravilo.

Kadar se tesnoba redno ponavlja, moti spanec ali pomembno vpliva na vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Občasna zaskrbljenost pred novim tednom je nekaj drugega kot dolgotrajna stiska, ki jo je treba obravnavati resneje.

Za ponedeljek bo še dovolj časa

Nedeljski večer je lahko prijeten tudi takrat, ko nas naslednje jutro čaka naporen dan. Ni treba, da je popoln, niti da izkoristimo vsako njegovo minuto. Včasih je povsem dovolj dobra večerja, zanimiv film ali pogovor, ki nima nobene zveze s službo.

Priprava na nov teden ima svoj smisel, toda nekje je treba potegniti črto. Če smo uredili najnujnejše, nam ni treba iskati še dodatnih nalog samo zato, ker se bliža konec prostega dne.

Navsezadnje ima ponedeljek na voljo celih 24 ur. Ni prav nobene potrebe, da mu podarimo še nedeljski večer.