Med tednom nas iz postelje prežene budilka, konec tedna pa zaspimo in vstanemo precej pozneje. Razlika med ritmom, ki bi ga izbralo naše telo, in urnikom, ki ga narekujejo vsakodnevne obveznosti, je dobro znan pojav. Nova raziskava pa kaže na precej manj očitno povezavo – v določenih situacijah bi lahko vplivala celo na to, ali bi raje izbrali presojo človeka ali umetne inteligence.

Spalni ritem lahko vpliva tudi na to, kako doživljamo človeško presojo in umetno inteligenco. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Ko notranja ura in vsakodnevni urnik nista usklajena

Razlika je lahko očitna že znotraj enega tedna. Ob delovnih dnevih vstajamo zgodaj, ker nas čakajo služba, šola ali druge obveznosti, ob prostih dnevih pa gremo pogosto spat pozneje in zjutraj nadoknadimo nekaj spanca. Naša notranja ura se tako ne ujema vedno z urnikom, po katerem dejansko živimo.

Za takšen razkorak se uporablja izraz socialni jetlag. Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri (NHLBI) pojasnjuje, da se lahko pojavi prav zaradi razlik med urnikom spanja ob delovnih in prostih dnevih. Čeprav izraz spominja na težave po potovanju skozi več časovnih pasov, zanj ni treba nikamor odpotovati.

Avtorje nove študije, objavljene v znanstveni reviji Computers in Human Behavior, je zanimalo, ali so posledice takšne neusklajenosti lahko opazne tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali. Preverili so namreč povezavo med socialnim jetlagom, socialno tesnobo in pripravljenostjo ljudi, da v nekaterih situacijah človeškega ocenjevalca zamenjajo z umetno inteligenco.

Človek ali AI? Razlika se pokaže, ko smo ocenjevani sami

Raziskovalci Xiaoyu Zhou, Yuxuan Chu, Liwei Zhang in Jianping Liang so povezavo preverjali v štirih med seboj povezanih študijah. Udeležence so postavili pred izbire, povezane s situacijami, v katerih so bili predmet presoje sami – med drugim pri razgovoru za službo, ocenjevanju profila na aplikaciji za zmenke in presoji oblačil.

Rezultati so pokazali povezavo med večjim socialnim jetlagom in večjo naklonjenostjo temu, da ocenjevanje opravi umetna inteligenca namesto človeka. Raziskovalci pri tem niso ugotavljali zgolj, katero možnost so udeleženci izbrali, temveč tudi, kaj bi lahko bilo v ozadju takšne odločitve.

Kot pomemben dejavnik se je pokazala socialna tesnoba. Po ugotovitvah raziskovalcev je bil večji socialni jetlag povezan z višjo socialno tesnobo, ta pa z večjo naklonjenostjo ocenjevanju z umetno inteligenco.

Presoja drugega človeka prinaša drugačen pritisk

Razgovor za službo je dober primer situacije, v kateri ne spremljamo samo vprašanj, temveč tudi človeka na drugi strani mize. Opazujemo njegove odzive in poskušamo oceniti, kakšen vtis smo naredili. Podobno je pri profilu za zmenke ali presoji videza, kjer je občutek, da nas ocenjuje druga oseba, lahko še izrazitejši.

Pri umetni inteligenci takšne neposredne socialne interakcije ni. Če jo uporabnik obenem dojema kot objektivnega in doslednega ocenjevalca, lahko njena presoja deluje manj obremenjujoče od človeške.

Prav zaznana objektivnost umetne inteligence je bila eden pomembnejših delov rezultatov. Ko so udeleženci AI dojemali kot objektivno in dosledno, je bila povezava med socialnim jetlagom in izbiro AI izrazitejša. Ko je bila umetna inteligenca predstavljena kot bolj subjektivna, je bil ta učinek šibkejši.

To hkrati postavlja jasno mejo pri razlagi raziskave. Rezultati ne pomenijo, da ljudje z bolj neusklajenim spalnim ritmom na splošno bolj zaupajo umetni inteligenci. Ugotovitve se nanašajo na precej bolj specifične okoliščine, v katerih človek izbira, kdo ga bo ocenjeval.

AI postaja del povsem vsakdanjih odločitev

Takšna izbira je danes precej manj nenavadna, kot bi bila še pred nekaj leti. Umetna inteligenca je iz ozadja digitalnih storitev prišla neposredno do uporabnikov, ki jo uporabljajo pri pisanju, načrtovanju, iskanju informacij in številnih drugih vsakdanjih opravilih.

Na Dnevnih Novicah smo že pisali o tem, zakaj umetni inteligenci vse pogosteje prepuščamo tudi iskanje in izbiro informacij. Nova raziskava se istega širšega pojava loteva z druge strani: ne sprašuje se predvsem, kaj AI zmore, temveč zakaj jo ljudje v določenih okoliščinah izberejo namesto človeka.

Razlika je pomembna. Pri iskanju podatkov umetna inteligenca uporabniku pomaga priti do informacije, pri razgovoru, profilu za zmenke ali ocenjevanju videza pa se vloga obrne. Predmet presoje postane uporabnik sam, zato v odločitev vstopijo tudi dejavniki, ki nimajo veliko opraviti s tehničnimi zmogljivostmi sistema.

Ena slabo prespana noč ne pomeni večjega zaupanja v AI

Ugotovitev raziskave je zato treba razlagati previdno. Socialni jetlag ni drugo ime za eno neprespano noč, običajno utrujenost ali preprosto pomanjkanje spanja. Nanaša se na neskladje med notranjim biološkim ritmom posameznika in urnikom, po katerem mora živeti.

Iz rezultatov zato ni mogoče sklepati, da bo nekdo po slabi noči naslednji dan avtomatično raje izbral umetno inteligenco. Prav tako raziskava ne kaže, da bi socialni jetlag povečal zaupanje v AI na vseh področjih.

Avtorji so ugotavljali nekaj precej bolj določenega: socialni jetlag je lahko prek večje socialne tesnobe povezan z večjo naklonjenostjo umetni inteligenci v situacijah socialnega ocenjevanja. Ta vzorec so preverjali skozi štiri povezane študije.

Razkorak, ki ga lahko ustvari že običajen delovni teden

Ljudje se naravno razlikujemo po tem, kdaj najlažje zaspimo in kdaj bi se brez budilke zbudili. Nekaterim bolj ustreza zgodnejši ritem, drugim poznejši, vsakodnevne obveznosti pa teh razlik pogosto ne upoštevajo.

Raziskave cirkadianega ritma že dolgo preučujejo pomen usklajenosti notranje biološke ure z zunanjim okoljem in urnikom. Prav zato socialni jetlag ni pojav, omejen na ljudi z nenavadnimi spalnimi navadami. Nastane lahko v povsem običajnem tednu, če med prostimi dnevi živimo po enem ritmu, ob delovnih pa po drugem.

Nova raziskava temu dodaja še en vidik. Posledice takšnega razkoraka se morda ne kažejo samo pri spanju in počutju, temveč lahko segajo tudi v socialne situacije, v katerih se počutimo izpostavljene presoji drugih.

Pri odnosu do umetne inteligence ni pomembna samo tehnologija

Razprave o umetni inteligenci so pogosto osredotočene na zmogljivost sistemov: kako natančni so, kje delajo napake in pri katerih nalogah se lahko primerjajo s človekom. Nova študija opozarja še na drugo stran tega odnosa – na uporabnika in okoliščine, v katerih sprejema odločitev.

Če se bo umetna inteligenca vse pogosteje uporabljala pri zaposlovanju, spletnih storitvah in različnih oblikah ocenjevanja, bo zato pomembno razumeti ne le, koliko ji ljudje zaupajo, ampak tudi, zakaj jo v posamezni situaciji izberejo namesto človeka.

Ugotovitve raziskave ponujajo enega od možnih odgovorov. Kadar je človeška presoja povezana z večjim socialnim pritiskom, se lahko ocenjevanje z umetno inteligenco zdi manj obremenjujoča možnost – še posebej, če jo uporabnik dojema kot objektivno.