Komisija EU in konzorcij SpaceRISE sta v petek uspešno zaključila večmesečna pogajanja za postavitev v orbito kar 348 novih satelitov, za izgradnjo sistema varne podporne infrastrukture na zemlji in za zagotavljanje medsebojne povezljivosti. Nov sistem naj bi začel delovati leta 2029, namenjen pa je predvsem državnim in organom EU za nemoteno delovanje med naravnimi, humanitarnimi in ostalimi podobnimi krizami.
Izstrelitev evropskega satelita iz Francoske Gvajane (foto: esa.int)
Zaradi globalno nepredvidljivih in nenehno spreminjajočih se varnostnih razmer se je Komisija EU odločila, da razširi Infrastrukturo za odpornost, medsebojno povezljivost in varnost prek satelitov (IRIS) preko prvotnih načrtov. Tako bo po novem izboljšana zasnova satelitov v osnovni konstelaciji, dodan pa bo tudi napreden sklop 66 satelitov z malce višjo, a še vedno nizko orbito (LEO), ki bo namenjen za obrambne, varnostne in reševalne službe EU.
Razširjena konstelacija bo obsegala 330 satelitov v tej ‘LEO’ orbiti in 18 v srednji zemeljski orbiti (MEO). Ti sateliti bodo izstreljeni v zaporednih fazah, z dodatnimi neobveznimi elementi, ki jih je mogoče po potrebi namestiti za podporo določenim misijam. Nov časovni načrt prve izstrelitve predvideva v letu 2029 ter zagon suverenih, varnih in akreditiranih evropskih storitev povezljivosti že kmalu zatem.
Komisija EU in konzorcij SpaceRISE sta pogajanja o razširitvi sistema pričala že januarja, končala pa sta jih 7. avgusta, ko je bil podpisan Izvedbeni sporazum za uvedbo infrastrukture za odpornost, medsebojno povezljivost in varnost prek satelitov za podporo operacijam med krizami – IRIS². Vse novosti bodo povečale obseg varnih komunikacij, ki so na voljo evropskim vladnim in obrambnim uporabnikom.
»Obrambne in varnostne aplikacije so glavni dejavnik teh sprememb, čeprav se odzivajo tudi na širši nabor povezanih pritiskov, povezanih s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, ki lahko motijo preživetje, okrepijo konkurenco za vire ter prispevajo k razseljevanju, migracijam in nestabilnosti. Revidirana arhitektura bo zagotovila 60 % varnejše vladne zmogljivosti znotraj EU in 54 % po vsem svetu,« so pojasnili s Komisije EU.
Dodali so še, da bo vse to znatno povečalo sposobnost EU za podporo vsem operacijam med različnimi krizami. Ko pride do humanitarnih ali varnostnih kriz, varne satelitske komunikacije pomagajo vladam in reševalnim službam pri usklajevanju njihovega odziva na območjih, kjer so prizemna omrežja uničena ali motena – kar se je v Sloveniji med vremensko katastrofo leta 2023 zgodilo na Koroškem.
SJ