Danes je v začasno veljavo stopil gospodarski in trgovinski sporazum CETA med EU in Kanado. Večina slovenskih medijev poudarja njegove prednosti zaradi lažjega gospodarskega poslovanja s Kanado, nasprotniki pa glasno opozarjajo, da gre za nedemokratično vsiljeni produkt neoliberalnega kapitalizma, s katerim bodo najbolj oškodovani okolje in navadni državljani, slovenska podjetja pa ne bodo imela prav veliko koristi.  Protesti proti prostotrgovinskima sporazumoma CETA in TTIP v Berlinu oktobra 2015 (vir slike: commons.wikimedia.som)

Sporazum CETA naj bi olajšal nakup in prodajo blaga ter storitev med EU in Kanado. CETA pomeni Comprehensive economic and trade agreement, gre pa za sprostitev trgovine prek odprave tarif, nepotrebnih predpisov in omejevanja naložb v številnih gospodarskih sektorjih. Začasna raba velja za približno 90 % sporazuma, izključen je mehanizem ICS. Sporazum je doslej ratificiralo le nekaj članic EU.

CETA naj bi sicer predstavljala ‘trojanskega konja’ za podoben sporazum EU z ZDA, imenovan TTIP, ki naj bi bil tudi podobno sporen. Z evropskega zornega kota je bilo v preteklosti izraženih največ bojazni glede genetsko modificiranih organizmov, zaščite potrošnikov, kakovosti prehrane, pravic posameznikov in podjetij ter nedemokratičnega načina vsiljevanja sporazuma, oziroma obeh sporazumov.

V zadnjih letih so zato marsikje po Evropi potekali množični protesti proti obema dogovoroma, a je globalni kapital spet prevladal nad voljo ljudstva. Nazadnje je belgijski parlament sicer vsaj začasno preprečil uvedbo spornega pravnega mehanizma ICS (poravnave sporov med podjetiji, oz. vlagatelji in državo, oz. državnimi strukturami), a je CETA vseeno stopila v veljavo.   

»Žalosten dan za demokracijo! To, da je v t. i. začasno veljavo stopil sporazum Ceta, o katerem se še niso izrekli nacionalni parlamenti, je v posmeh temeljnim demokratičnim standardom. Glede na močan vseevropski upor državljanov zoper tovrstne sporazume, pa takšna izsiljena začasna veljava kaže zares na nespoštljiv odnos do volje Evropejcev in ne krepi zaupanja v transparentnost. Upam, da bodo vsaj nacionalni parlamenti, vključno s slovenskim, znali prisluhniti ljudem in zavrnili pogoltno trgovinsko politiko, ki sledi zgolj interesom kapitala, pri tem pa se nevarno igra s temeljnimi pravicami ljudi in ogroža prehranske standarde, varstvo okolja, socialne in delavske pravice ter javne dobrine.

Kar se tiče Slovenije, pa je stvar povsem jasna že od začetka – od Cete ne bomo imeli tako rekoč nobene koristi, negativnih posledic pa veliko, zato bi tu morali znati zaščititi svoj interes. Je pa spodbudno, da je belgijska vlada v začetku septembra držala obljubo in sporni mehanizem ICS, ki je sicer kljub drugačni želji mnogih izključen iz začasne veljave, podala v presojo Sodišču EU. Odločitev Sodišča EU lahko poda usodni udarec investicijskim arbitražnim sodiščem, ki izigravajo uveljavljena načela vladavine prava, po katerih deluje ves razviti svet.

Naj ob tem opozorim še na to, da je Evropska komisija pred nekaj dnevi priporočila, da se pričnejo pogajanja o ustanovitvi stalnega večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, ki bi lahko zaradi vseh kritik mehanizma ICS pomenil nov poskus Komisije da v drugi preobleki ponudi zelo podoben sistem odločanja,  zato je tudi tukaj v prihodnjih mesecih potrebna posebna pazljivost,« je tudi tokrat do sporazuma kritičen slovenski evropski poslanec skupine Zelenih dr. Igor Šoltes.