Evropski observatorij trga za ribiške in akvakulturne proizvode je izdal novo študijo, v kateri kaže, kako je vrsta dogodkov, kot so pandemija COVIDa-19, Brexit in ruska agresija proti Ukrajini, preoblikovala evropski sektor rib in morskih sadežev, sedanje dogajanje na Bližnjem Vzhodu in v Perzijskem zalivu pa povzroča še dodatne skrbi.
Majhna španska ribiška barka na Atlantiku (foto: pxherecom)
Dokument Evropskega observatorij trga za ribiške in akvakulturne proizvode (EUMOFA) pravi, da se je med letoma 2019 in 2024 evropska dobavna veriga morskih sadežev soočila s tremi večjimi zaporednimi šoki – najprej je pandemija COVID-19 zaprla restavracije v EU in zmotila ves svetovni promet, sledil je Brexit z novimi mejnimi kontrolami in zamudami za trgovce, nazadnje pa je ruska vojna proti Ukrajini povzročila povišanje cen energije.
»Vsak od teh dogodkov je sektor prizadel na različne načine, a skupaj so ustvarili ‘popolno nevihto’. Dobavne verige so bile motene, stroški so se močno zvišali, navade potrošnikov pa so se nepredvidljivo spremenile,« so pojasnili z EUMOFA in kot primer dodali, da so ljudje zaradi pandemije začeli kupovati več zamrznjenih in konzerviranih rib – torej izdelkov, ki trajajo dlje in jih je lažje shranjevati, ponavadi pa so tudi cenejši od svežih morskih dobrot.
Izstop Združenega kraljestva iz EU (‘Brexit’) je leta 2021 povzročil zmanjšanje določenih ribolovnih kvot, novi zdravstveni pregledi in več birokracije oz. dokumentov pa so trgovino naredili še malce bolj zapleteno in tudi dražjo. Najbolj so bili prizadeti sveži in ohlajeni izdelki, saj so zamude na mejah motile hitre sisteme dostave. Nazadnje pa je dogajanje v Ukrajini negativno vplivalo še na cene goriv.
Za vse ribiče so cene goriva izjemno pomembne, saj večina ribiških čolnov vozi na tekoča goriva, prav cena pogona pa pogosto pomeni ključno mejo med dobičkom in izgubo. Tudi ribogojnice, predelovalni obrati in hladilnice za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, ki se je prav tako podražila. EU za podražitve sicer krivi Rusijo, a se je sama odločila, da za podporo k obrambi Ukrajine prekine s kupovanjem cenenih ruskih energentov.
Analize kažejo, da je ribiški in akvakulturni sektor EU na te tri krize reagiral tako, da je postal bolj prilagodljiv, digitaliziran in bolj ozaveščen o tveganjih. Vendar pa bi moral po mnenju strokovnjakov postati še bolj odporen. Potreboval bi bolj raznolike dobavne verige, bolj trajnostno usmerjeno proizvodnjo ter celoten energetski prehod v vseh ribiških flotah, v vseh ribogojnicah, v celotni predelovalni industriji in v hladilnicah.
Čeprav študija ne zajema leta 2026, pa so avtorji sami omenili, da so razmere na Bližnjem vzhodu od 28. februarja letos znova povzročile hude motnje v svetovnih energetskih in blagovnih trgih, te motnje pa že imajo bistven in trajen vpliv na ribiški in akvakulturni sektor v EU. Omeniti velja še tudi zelo aktualno nevarnost ekoloških katastrof zaradi napadov na rafinerije in razlitja nafte v Črno morje ter količinsko še večjo enako eko-nevarnost v Perzijskem zalivu.
Sicer je EU 16. aprila zagnala krizni mehanizem Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (EMFAF), ki državam EU omogoča, da zagotovijo finančno nadomestilo ribičem, proizvajalcem, predelovalcem in trgovcem na drobno v akvakulturi, katerih preživetje je bilo zaradi posledic konflikta na Bližnjem vzhodu ovirano.
Ukrepi veljajo retroaktivne ukrepe (od 28. februarja 2026), v okviru programa ESFRA za obdobje 2021–2027 je od začetnih 1,3 milijarde evrov še vedno na voljo približno 760 milijonov evrov.