Včeraj je uradno pričala veljati globalna ‘Pogodba o odprtem morju’, znana tudi kot ‘Sporazum o biotski raznovrstnosti zunaj nacionalnih jurisdikcij’ (BBNJ). Ta sporazum je temelj za skupno upravljanje približno polovice površine Zemlje in kar 95 % prostornin oceanov, kar predstavlja največji habitat na planetu.
Prizor s severnega dela Jadranskega morja (foto: SJ)
Planet Zemlja bi se moral glede na dejansko razmerje skupne površine morij in kopnega najbrž imenovati Voda, Morje ali Ocean. Ker so naravni viri velike večine kopnega dela Zemlje že razdeljeni, se je v zadnjih desetletjih razbohotilo tudi izkoriščanje morskih območij. Mnoge države so svoje jurisdikcije s teritorialnih voda razširile na ekskluzivne morske ekonomske cone, vseeno pa so ogromna območja zunaj nacionalnih jurisdikcij.
Na teh ‘nikogaršnjih’ območjih se je tako lahko doslej izvajalo povsem nekontrolirano izkoriščanje morja in tudi morskega dna, napovedi o načrtovanem podmorskem rudarjenju pa so zelo zaskrbljujoče. Ker je želela mednarodna skupnost pravno urediti te ‘predele svetovnih morij in oceanov, so se že pred leti začeli usklajevalni in diplomatski napori, ki so nato le privedli do izoblikovanja mednarodnega sporazuma.
Ta ‘Pogodba o odprtem morju’, ki je znana tudi kot ‘Sporazum o biotski raznovrstnosti zunaj nacionalnih jurisdikcij’ (BBNJ), je 19. septembra 2025 dosegla potreben prag ratifikacije s strani 60 držav, zato je lahko 120 dni kasneje začela tudi uradno veljati. Do danes je BBNJ ratificiralo že 81 pogodbenic, vključno z EU in 16 (od 27) njenih držav članic, podpisalo pa ga je kar 145 od 195 držav s seznama Združenih narodov.
»Sporazum bo omogočil: vzpostavitev zaščitenih morskih območij (MPA) na odprtem morju, urejanje izkoriščanja morskih genskih virov, oceno vpliva sedanjih in prihodnjih človeških dejavnosti na okolje, podporo državam v razvoju s programi za krepitev zmogljivosti in prenos morske tehnologije,« so pojasnili z Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo pri Komisiji EU.
Poleg tega je EU obljubila podporo v višini 40 milijonov evrov izvajanju pogodbe (predvsem revnejšim državam) prek ‘Programa EU za globalne oceane’. V prvi fazi gre za 10 milijonov evrov vredno tehnično pomoč ‘na zahtevo’, ki je že v celoti operativna. Morja so izjemno pomembna, saj preko različnih virov in biotske raznovrstnosti človeštvu zagotavljajo ogromne gospodarske, socialne, kulturne, znanstvene in prehranske koristi.
Zaradi rasti svetovnega prebivalstva so morja in oceani pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Nova pogodba obravnava te problematike, ki se zaradi naraščajočega povpraševanja po morskih virih (npr. za hrano, zdravila, energijo, gospodarstvo).