Pravkar so bili objavljeni rezultati prve uradne ‘Ocene podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike’ za Republiko Slovenijo. Dokument kaže na zmerno ranljivost sektorja na državni ravni, vendar tudi na opazne regionalne razlike glede izpostavljenosti in stopnje ranljivosti.

Sončna elektrarna pri kanalu Hidroelektrane Zlatoličje (foto: FB DEM)

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v sodelovanju z Institutom ‘Jožef Stefan’ pripravilo in objavilo prvo uradno ‘Oceno podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike’ v naši državi. Analiza je potekala po metodologiji IPCC AR5 in po navodilih Biotehniške fakultete, ki predvidevajo šest zaporednih faz. Prvi dve sta identifikacija podnebnih nevarnosti in ocene ranljivosti.

Nato sledijo oblikovanje čim bolj realnih scenarijev podnebnih sprememb, ocenjevanje izpostavljenosti in vplivov, ocena tveganj ter nazadnje ‘komunikacijo negotovosti’. In kakšne so bile ugotovitve? »Največjo grožnjo za energetski sektor predstavljajo poplave, ki ogrožajo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja električne energije ter druge elemente oskrbnih verig.

Utežena skupna ocena ranljivosti sektorja energetike znaša približno 2,3 na lestvici od 1 do 5, pri čemer ima podsektor električne energije najvišjo ranljivost (okoli 2,6). Visoko ranljivost kažejo tudi sistemi za distribucijo električne energije, fotonapetostne elektrarne in transportne ter logistične poti za goriva,« so zapisali v dokumentu, v katerem se ocenjuje, da je slovenski energetski sektor danes zmerno ranljiv na trenutne podnebne spremembe.

Vendar pa se opozarja tudi na kritične točke, katerih izpad bi lahko povzročil večje motnje v oskrbi večjih predelov države. Nova strokovna analiza govori še o opaznih regionalnih razlikah – Notranjska regija je bolj ogrožena zaradi žleda, osrednja in južna Primorska zaradi požarov, na vzhodu Slovenije pa hitreje naraščajo temperature. Glede poplav pa na regijski ravni niso zapisali ničesar.

Kakorkoli, ta ‘Ocena podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike’ je hkrati nova strokovna podlaga za protiukrepe, kot so krepitev odpornosti infrastrukture (kabliranje omrežij, protipoplavni ukrepi), prilagoditev načrtovanja novih objektov, vključevanje podnebnih tveganj v strateške dokumente in investicijske načrte ter za pripravo z vsem naštetim povezane nove državne ‘Strategije prilagajanja podnebnim spremembam’.