Kmalu po startu vseslovenskega projekta s področja prilagajanja podnebnim spremembam‘LIFE4ADAPT’je sledila še ‘Urbana konferenca 20250, ki je bila prav tako posvečena klimatskim ekstremom, a s poudarkom na urbana okolja. Klimatske spremembe so namreč že tu, temperature v Sloveniji pa bi lahko narasle tudi za 6 stopinj Celzija.
V zaledju mesta Koper je bilo 13. avgusta letos namerjenih 41 stopinj Celzija (foto: SJ)
Ljubljanski Nacionalni inštitut za biologijo je pred kratkim zagnal državni projekt s področja prilagajanja podnebnim spremembam‘LIFE4ADAPT’. V tem projektu, ki bo trajal vse do leta 2032, bo 19 partnerjev skupaj krepilo odpornost naše države na vse večje vremenske ekstreme. Skoraj polovico sredstev za ta projekt bo prispevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Kmalu zatem pa je Kranj gostil ‘Urbano konferenco 2025’, ki so jo skupaj pripravili Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Direktorat za prostor in graditev ter Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS). Ta konferenca je bila prav tako posvečena klimatskim spremembam, vendar s poudarkom na mestna oziroma urbana okolja ter glede bolj odpornega in trajnostno načrtovanega urbanega okolja.
»V Sloveniji je v zadnjih 40-ih letih temperatura narasla že za 2,5 °C. Vročinski valovi so bolj pogosti in daljši. Rast temperature v prihodnjih desetletjih je odvisna izpustov toplogrednih plinov, vsekakor pa bo še naraščala: od 1 do 6 °C. Manj imamo poletnih padavin, več je padavin pozimi, pri tem vedno manj snega, kar bo povečalo tveganje za zimske poplave. V poletnem času pa narašča nevarnost suše.
V obalnih mestih se bo zaradi dviga morske gladine tveganje za poplavljanje morja do sredine stoletja povečalo za en velikostni razred – stoletni dogodki bodo postali desetletni dogodki,« so na MNVP povzeli najbrž najbolj zanimiv strokovni govor direktorice Urada za meteorologijo, hidrologijo, in oceanografijo (ki je del Agencije za okolje RS, katera sodi pod MOPE) Mojce Dolinar.
Predstavniki ministrstev, občin, ugledni strokovnjaki z različnih uradov, agencij, inštitutov, fakultet ter predstavniki Evropske komisije so se strinjali, da je uspešnost na področju prilagajanja na podnebne spremembe nujno usklajeno delovanje vseh deležnikov. Med drugim je bilo znova moč slišati, da namesto neprepustnih tlakovanih površin v naseljih potrebujemo več zelenih površin in pokritost s krošnjami dreves.
Urbana konferenca se je sklenila z okroglo mizo, zaključke Urbane konference pa so strnili v besede: sodelovanje, interdisciplinarnost, zeleno, odločno, povezano, ambiciozno, ukrepanje, konkretno, zdaj.