Na 4. letni konferenci Europola o kibernetski kriminaliteti so strokovnjaki iz vrst policijskih organov poudarili nujnost zagotavljanja zakonitega dostopa do podatkov. Če so digitalni dokazi nedosegljivi, potem žrtve ostanejo neidentificirane, teroristične zarote ostajajo neopažene, organizirani kriminal pa se nemoteno širi…

Plakat letošnje konference o kibernetskem kriminalu (foto: europol.europa.eu)

Europolova konferenca o kibernetski kriminaliteti, ki je bila tokrat na vrsti že četrtič, je osrednja platforma za policijske, pravne, politične, tehnične in industrijske strokovnjake, da delijo vpoglede, izmenjajo izkušnje in dobre prakse ter pripravijo naslednje korake v boju proti kibernetski kriminaliteti. Kriminalci namreč izkoriščajo šifriranje, anonimizacijo in nove tehnologije hitreje, kot se lahko odzovejo regulatorji in organi pregona.

Dvodnevni dogodek z naslovom ‘Analiza izzivov podatkov na digitalnih frontah’ se je osredotočil na hitro rastočo problematiko dostopa do podatkov v preiskavah kibernetske kriminalitete. Okrog 500 udeležencev z vsega sveta se je na kongresu, ki je potekal na sedežu Europola v nizozemskem Haagu, posvetilo predvsem razpravam o petih aktualnih in hkrati tudi zelo perečih strokovnih temah.

Prva je bila ‘Uravnoteženje dostopa in zasebnosti’ – kako se podatki uporabljajo v vsakdanjem življenju, od osebnih odločitev do geopolitične strategije, druga ‘Podatki v operacijah’ – potreba po čezmejni dostopnosti podatkov in močnejših javno-zasebnih partnerstvih za sledenje in prekinitev kibernetskih kriminalcev in tretja ‘Zakonodaja, ki temelji na podatkih’ – nujnost posodabljanja regulativnih okvirov z razvojem tehnologije.

Četrta tema je bila ‘Kibernetska diplomacija’ – zagotavljanje sodelovanja med vladami in industrijo za ustvarjanje odpornih sistemov, zadnja pa ‘Preprečevanje’ – predstavitev inovativnih pristopov, ki spreminjajo način boja proti kibernetski kriminaliteti. Še pred tem je bila na vrsti delavnica z nacionalnimi skupinami s področja incidentov računalniške varnosti (CSIRT), ki sta jo pripravila Europol in Agencija EU za kibernetsko varnost (ENISA).

»Študije primerov, predstavljene na konferenci, so vključevale operacijo Eastwood, ki jo je podpiral Europol in je prekinila proruske hektivistične dejavnosti, usmerjene proti evropski infrastrukturi, in operacijo Ratatouille, v kateri je bil aretiran domnevni skrbnik ene najvplivnejših rusko govorečih platform za kibernetsko kriminaliteto na svetu,« so pojasnili z Europola in spomnili na začetek ‘Europolovega tedna kibernetske kriminalitete’.