Evropska komisija je objavila posodobljeno letno poročilo o ‘Globalnih prehranskih krizah’ (GRFC), v katerem opozarja na katastrofalno prehransko krizo v šestih državah – Palestini, Sudanu, Južnem Sudanu, Jemnu, Haitiju in Maliju. V vseh šestih državah je prehranjevalno krizo povzročil človek, saj so glavni vzrok za lakoto nenehni vojaški konflikti.
Raztovarjanje humanitarne pomoči EU v DR Kongo (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Analize ažuriranega poročila o ‘Globalnih prehranskih krizah’ (GRFC) kažejo na vse bolj zaskrbljujoče razmere marsikje po svetu. Palestinska Gaza, Južni Sudan in Jemen imajo trenutno največje deleže prebivalstva, ki že trpi zaradi katastrofalne prehranske negotovosti, kar je najhujša stopnja prehranske negotovosti v skladu z ‘Integrirano klasifikacijo faz prehranske varnosti’ (IPC).
Države, ali v primeru palestinske Gaze deli države, z največjim deležem visoke stopnje prehranske negotovosti so bila avgusta 2025 večinoma enaka kot v lanskem letu. »Gaza (100 %), Južni Sudan (57 %), Jemen (52 %) in Sudan (51 %) so bile med najbolj prizadetimi tudi leta 2024 in so še vedno med njimi tudi leta 2025, med petimi najbolj prizadetimi državami sveta pa ostaja tudi Haiti (51 %).
Glede na skupno število ljudi, ki se soočajo z visoko stopnjo akutne prehranske negotovosti, so Nigerija (30,6 milijona), Demokratična republika Kongo (27,7 milijona) in Sudan (24,6 milijona) še vedno med petimi najhuje prizadetimi državami v letu 2025. Vendar pa sta Bangladeš in Etiopijo v najhuje prizadeti peterici zdaj nadomestila Jemen (18,1 milijona) in Mjanmar (16,7 milijona),« pravi letno poročilo GRFC.
Podatki o prehranskih krizah za letošnje leto so na voljo za 24 predvidoma najbolj rizičnih držav in ozemelj. Omeniti velja, da je v vsaki od 13 izmed teh teritorialnih celot več kot milijon otrok, starih od 6 do 59 mesecev, ki so akutno podhranjeni. Največje število teh hudo lačnih otrok je v Nigeriji, DR Kongu in Afganistanu, medtem ko se v Sudanu, palestinski Gazi, Jemnu in Južnem Sudanu soočajo z najhujšimi težavami glede na razširjenost lakote.
Veliko skrbi povzroča tudi napoved, da sta za leto 2025 predvidena kar 17-odstotni padec uradne razvojne pomoči (ODA) ter znatno zmanjšanje financiranja mednarodnih programov prehranske varnosti in prehrane. ‘Svetovni program za hrano’, ki je največja svetovna humanitarna agencija za hrano, je še bolj pesimistična, saj naj bi letos pomoč dosegla okoli 16,7 milijona ljudi manj kot lani, kar pomeni 21-odstotni upad.
Posledično napovedi kažejo, da bo letos 2,3 milijona otrok ostalo brez zdravljenja zaradi hude akutne podhranjenosti, kar bi nato lahko vsako leto povzročilo dodatnih 369.000 preprečljivih smrti otrok. Čeprav so za prehranjevalne krize v Palestini, Sudanu, Južnem Sudanu, Jemnu, na Haitiju in v Maliju krivi predvsem nenehni vojaški konflikti, pa tudi vse bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki še dodatno zapletajo humanitarne razmere po vsem svetu.