Voda je izjemno pomembna naravna dobrina, zato smo njeno zaščito v Sloveniji vpisali v ustavo. Sedaj pa se s posodobitvijo ‘dovolnin’ želi obvarovati pitno vodo za vse uporabnike in predvsem po 23 letih končno zagotoviti enakopravnost vseh gospodarskih subjektov pri rabi vode.

Eno od akumulacijskih jezer na Primorskem (foto: SJ)

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter Direkcija Republike Slovenije za vode sta objavila nekaj pojasnil glede posodabljanja ‘dovolnin’. Prvo in za mnoge najpomembnejše pojasnilo je to, da se za gospodinjstva ne spreminja nič, tako da cena vode iz pipe ostaja nespremenjena. Spremembe so namenjene področju gospodarske uporabe vode, primarno pa naj bi odpravile neenakosti med imetniki vodnih pravic.

Pri tem gre za porabo večjih količin vode za tehnološke ali proizvodne namene, energetiko, turizem, namakanje, predelavo hrane, živinorejo, ribogojstvo, vodni promet ali za pristanišča. Imetniki vodnih pravic pa so tiste pravne osebe, ki za opravljanje svoje dejavnosti rezervirajo določeno količino vode, katere ne sme porabiti nihče drug. Plačila za vodno pravico, ki se deli na koncesijske pogodbe in vodna dovoljenja, že od leta 2002 ureja ‘Zakon o vodah’.

Vendar pa so položnice za vodno pravico doslej plačevali le tisti, ki so imeli sklenjene koncesijske pogodbe. »Imetniki vodnih dovoljenj pa do zdaj niso plačevali nič, ker se 23 let zanje ta določba ni uveljavila. Na to so opozarjali tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in celo Komisija EU. Brez ureditve tega področja ne bi več mogli črpati evropskih sredstev,« so pojasnili z MNVP ter z Direkcije RS za vode.

Dodali so, da informativni izračuni ‘dovolnine’, ki jih imetniki vodnih dovoljenj prejemajo v teh dneh, niso dokončni. Ko bodo, bo možna tudi optimizacija rezerviranih količin voda, s katero bi se racionalizirala porabo na državni ravni, zavarovali bi se vodni viri in hkrati bi se zagotovile dovolj velike količino pitne vode za vse. Zelo pomembno je, da se bodo sredstva od novih ‘dovolnin’ stekala v ‘Sklad z vode’.

Tam zbrani denar pa se bo namensko uporabljal za ključne problematike s področja vod. V skladu naj bi se po prvotnih izračunih na podlagi sedanjega stanja na leto nabralo približno 17 milijonov evrov, medtem ko naj bi po končani optimizaciji porabe ta znesek upadel na okrog 10 milijonov evrov na leto. Dosedanje razmere pa so z državnih organov zelo lepo opisali s primerom dveh velikih pivovarn.

»Tista, ki je vodo pridobivala iz lastne vrtine, za kar je pridobila koncesijo, je ‘koncesnino’ plačevala; pivovarna, ki je vodo odvzemala iz javnega vodovoda, za kar je pridobila vodno dovoljenje, pa ‘dovolnine’ zaradi pravne praznine ni plačevala in je imela zaradi navedenega nepravično konkurenčno prednost in tako povsem nesprejemljiv pravni status,« so po 23 letih zaključile državne institucije.