Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU je bilo tokrat govora o Vzhodnem partnerstvu, v katerega sodijo Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, poleg tega pa so obravnavali trenutni položaj v Libiji in v Demokratični ljudski republiki Koreji.

Svet za zunanje zadeve EU se je tokrat ukvarjal le z državami, ki so nekoč sodile v ‘sovjetsko sfero’ (foto: mzz.gov.si) 

Svet za zunanje zadeve EU se je najprej seznanil s stanjem priprav na ministrsko srečanje Vzhodnega partnerstva, ki bo potekalo oktobra letos v Luksemburgu. Izrazil je podporo nadaljnjemu političnemu in gospodarskemu povezovanju in podprl nadaljevanje uresničevanja dokumenta “20 ciljev za 2020″. Ministri so izmenjali poglede na stanje reformnih procesov v državah Vzhodnega partnerstva. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina so obenem potencialni kandidati, da po vstopu preostalih balkanskih držav tudi sami postanejo del EU.

Poleg tega so prisotni izpostavili nadaljnjo krepitev sodelovanja na prednostnih področjih (gospodarski razvoj, krepitev institucij, večja povezljivost in krepitev mobilnosti). Slovenski predstavniki na zasedanju so izpostavili pomen nadaljnje implementacije reform, vladavine prava in krepitve demokracije ter poudarili, da je potrebno posebno pozornost še naprej namenjati mladim generacijam in vzpodbujati medsebojno povezljivost.

V razpravi o Libiji so ministri obravnavali varnostno in politično stanje v Libiji. Poudarili so pomen dobre priprave in izvedbe volitev, ki so predvidene za 20. december 2018 ter izrazili nadaljnjo podporo prizadevanjem posebnega odposlanca GS OZN za Libijo Salameja pri izvajanju akcijskega načrta za politično rešitev položaja v Libiji.

Izpostavili so predvsem aktualno stanje glede načrtovanih sprememb Libijskega političnega sporazuma, izvedbo t.i. nacionalne konference in sprejem Ustave ter volilnega zakona. Ministri so ob tem poudarili tudi ključen pomen aktivnosti posebnega odposlanca na področju stabilizacije varnostnega položaja in doseganje napredka v dialogu s predstavniki oboroženih milic, njihovega razoroževanja in vključevanja v politični proces.

V razpravi je bila izpostavljena tudi povezava med nestabilnim varnostnim in političnim položajem ter organiziranim kriminalom, tihotapljenjem in trgovini z ljudmi. Ministri so prav tako poudarili potrebo po nadaljevanju izvajanja celostnega pristopa k migracijam, ki združuje učinkovit nadzor zunanjih meja EU, okrepljeno zunanje delovanje in notranje vidike migracij. Slovenija poudarja potrebo po nadaljevanju iskanja politične rešitve položaja v Libiji, saj se le na ta način lahko zagotovi pozitivna prihodnost tako Libije‎ kot tudi širše regije.

Glede Demokratične ljudske republike Koreje (DLRK) so ministri obravnavali aktualne razmere na Korejskem polotoku in diplomatske aktivnosti ter vlogo EU v tem procesu. Izmenjali so poglede na rezultate vrha ZDA z DLRK, vrha med DLRK in Republiko Korejo ter obiska državnega sekretarja ZDA Pompea v Pjongjangu 6. in 7. julija 2018.

Glede morebitne vloge EU se je Svet osredotočil na možno spravo na Korejskem polotoku ter zagotavljanje diplomatske in politične podpore v procesu denuklearizacije.‎ Slovenija še naprej izpostavlja pomen dvotirnega pristopa EU z ohranitvijo uresničevanja omejevalnih ukrepov mednarodne skupnosti in nadaljevanjem ohranjanja možnosti dialoga, ki vodi v celovito denuklearizacijo DLRK pod nadzorom mednarodne skupnosti.