Kulturno izobraževalno društvo PiNA je vse od junija 2016 izvajalo projekt INTER-KUL-TUR-ISTRA. Šlo je za projekt o aktivnem vključevanju manjšinskih in priseljenskih skupnosti ter ovrednotenju multietnične kulturne dediščine, ki sta ga podprla Ministrstvo za kulturo in Evropski socialni sklad. Prizor z današnje tiskovne konference (vir slike: Pina, avtor: Mitja Klodič)

Ob zaključku so sodelujoči z rezultati zadovoljni, saj so prek usposabljanj pripomogli k večji zaposljivosti ciljne skupine. Za boljšo in trajnejšo ozaveščenost o prisotnosti manjšin in narodnih skupnosti, pa so izdali tudi posebno publikacijo in pripravili 360⁰ video.

Člani društva PiNA so ob zaključku projekta spomnili, da je Slovenska Istra zgodovinsko povezana s prepletanjem različnih kultur. Svoj pečat so v tem prostoru pustile italijanska narodna skupnost in druge, med katerimi so najštevilčnejše skupnosti narodov nekdanje SFRJ in priseljenke/-ci iz tega območja.

PiNA je projekt zasnovala večplastno: za razvoj kompetenc manjšinskih in priseljenskih skupnosti so izvedli 360 ur usposabljanja in 192 ur delavnic s področja multimedije, projektnega menedžmenta, novomedijskega komuniciranja in dela s skupinami. S tem smo tudi okrepili zaposljivost udeleženk/-cev na širšem področju kulture in njihovo vključevanje v družbo.

Projekt je predstavnici priseljenske skupnosti, Dijani Harčević Ćatić omogočil tudi zaposlitev v vlogi koordinatorice projekta: »Poleg tega, da sem s koordiniranjem projekta pridobila kompetence s področja administracije in vodenja projektov, sem precej razširila svojo socialno mrežo in izboljšala znanje slovenskega jezika. Ta zaposlitev je bila moja prva izkušnja na trgu zaposlovanja zunaj bošnjaške skupnosti in je kot taka dobra izhodiščna točka za naprej, za iskanje nove službe in bolj učinkovito integracijo.«

Ozaveščanje o večnarodni sestavi kulturne identitete slovenske Istre in heterogeni kulturni dediščini je ključ do boljšega in trajnostnega vključevanja manjšin ter priseljenskih skupnosti. Za splošno informiranost prebivalcev so preučili točke medkulturnega stika in njihove multietnične sledi zgodovine strnili v publikacijo »Večkulturni pomniki slovenske Istre«, kjer so popisane najzanimivejše točke v Ankaranu, Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu.

»Točk medkulturnega stika je v slovenski Istri veliko in težko je bilo narediti končni izbor tistih, ki smo jih nato vključili v publikacijo. Vse to potrjuje dejstvo, da je to območje kulturno raznoliko, da je Istra res območje na prepihu, stik med Balkanom in romanskim svetom, Jadranom in Srednjo Evropo, med morjem in celino,« pravi soavtor publikacije Tim Mavrič.

Sočasno in v skladu s tehnološkimi trendi so omenjene točke zajeli tudi v 360⁰ video, ki gledalce v virtualni resničnosti popelje po nekaterih točkah medkulturnega stika slovenske Istre. Kot pravi vodja projekta in strokovna sodelavka PiNE, Mirna Buić, pa je INTER-KUL-TUR-ISTRA ob koncu ponudila še en izziv: »PiNA na podlagi več kot 550 izvedenih ur izobraževanj in usposabljanj, izdelane publikacije in videa ter poznavanja dediščine ugotavlja, da imajo obalne občine velik potencial za razvoj kulturnega turizma.«

Pri projektu so poleg PiNE sodelovali še Društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti Italijanska Unija, Kulturno društvo Albancev slovenske Istre Iliria, Kulturno umetniško in športno društvo BEHAR, Hrvatsko kulturno – umetniško, prosvetno in športno društvo Istra Piran in Makedonsko kulturno društvo “Kočo Racin” Obala.