22 nacionalnih društev Rdečega križa evropskih držav je ob jutrišnjem svetovnem dnevu beguncev, 20. juniju, pozvalo k osveščanju ter poglobljeni reformi trajnostne in odgovorne migracijske politike. Skupen poziv je sopodpisal tudi Rdeči križ Slovenije, pri kateremu so se iz migrantske krize leta 2015 marsikaj naučili.
Prizor je bil posnet v Gornji Radgoni leta 2015, v času sredi begunske krize (foto: Borut Podgoršek, MORS)
Ob svetovnem dnevu beguncev je tudi Rdeči križ Slovenije, enako kot 22 nacionalnih organizacij Rdečega križa po preostalih evropskih državah, opozoril na položaj beguncev in pozval k akciji za reformo migracijskih politik. Begunci umirajo, ali so zlorabljeni na različne načine, prav vsak dan v letu. Prvi vzrok za migracije so vojne, vzroki za vojne pa so največkrat komercialne in politične narave. Dokler bodo po svetu trajali oboroženi spopadi, do tedaj bodo obstajale množične migracije (ki jih sicer povzročajo tudi naravne katastrofe).
“Dan za dnem Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) šteje umrle, ki so se utopili, ko so skušali doseči obale Evrope. Od časa do časa, nekatere slike prebudijo našo vest, vendar se vse pogosteje vse te izgube človeških življenj srečajo z vsesplošno človeško brezbrižnostjo. Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca dela z ranljivimi skupinami ljudi po celem svetu. Najsi bodo to žrtve naravnih nesreč, ranjeni v vojni, otroci z motnjami v razvoju, ostareli ali družine, ki si ne morejo privoščiti oblačil in hrane. Tukaj smo, da sprejemamo, ščitimo, skrbimo in nudimo podporo.
S spoštovanjem do zakonov in naših načel ter vrednot ne sodimo motivov teh ljudi ali nacionalnih migracijskih politik; tukaj nismo, da bi spodbujali ali odvračali od migracij; nimamo nikakršne politične vloge, naše poslanstvo je humanitarno. Ljudje, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, so ranljivi. Kakršnikoli že so njihovi razlogi za odhod so daleč stran od svojih družin, utrujeni in z občutkom tesnobe. Ampak tukaj niso sprejeti, nasprotno, so izključeni. »Naj jih gostimo?«, »Jih lahko gostimo?«, »Kako jih naj gostimo?«. V vseh naših državah so ta vprašanja včasih zaostrovana skozi debato, kjer se srečata strast in ideološka pozicija.
Na Svetovni dan beguncev ponujamo nekaj preprostih idej, kako nasloviti ta večplasten izziv. Skozi te ideje izražamo upanje, da se ta razprava lahko umiri in da razne družbe stopijo skupaj. Države bi morale urediti svoje migracijske politike glede na svoje materialne in socialne zmožnosti pri nastanitvi in integraciji. Pri odločitvah bi morale upoštevati stanje v svetu in ekonomske krize le-tega, okoliščine konfliktov in klimatske spremembe, ki so vsi pogosti razlogi za migracije. Med tem ko lahko države urejajo prisotnost na svojih ozemljih, morajo spoštovati mednarodno in domače pravo, ki ščiti pravice in dostojanstvo ljudi, predvsem pravico do življenja skupaj s svojo družino, brez stigmatizacije in ksenofobnega diskurza.
Ne glede na situacijo in administrativno prihodnost ljudi, je naša dolžnost, da sprejmemo vsakogar z dostojanstvom. Da bi to dosegli, moramo zagotoviti: učinkovit dostop do azilnega postopka, ki celostno preuči pogosto kompleksne posamične situacije; spoštovanje pravice do družinske enotnosti, predvsem za mladoletnike brez spremstva; humanitarno pomoč ter dostop do osnovne nege ter psihosocialne pomoči; dostop do namestitve, ki upošteva pravice in dostojanstvo vseh; neuporabopridržanj, predvsem za otroke, kar lahko povzroči resno travmo. Učinkovit program integracije naj sledi brezpogojni dobrodošlici in pravični administrativni odločitvi.
Ta učinkovitost temelji na ravnotežju med pravicami in dolžnostmi. Pravica do usposabljanja, do dostojne namestitve, do združitve z družino, do dostopa do zdravstvene in socialne podpore ter dolžnost naučiti se jezik države gostiteljice in spoštovati zakone ter splošne družbene navade. Da bi dosegli uspešno integracijo, se mora mobilizirati družba kot celota.Javne oblasti ter osebje in prostovoljci pri nevladnih organizacijah imajo zagotovo veliko odgovornost, ampak sodeluje lahko vsak državljan.
Samo v tem duhu solidarnosti lahko zmanjšamo strahove, gradimo zaupanje, spodbujamo vzajemno razumevanje. Da bi združili različne poglede in imeli ekonomsko korist ter družbeni doprinos od teh ljudi, katerih razlike nas ne ogrožajo, ampak nas bogatijo. Nazadnje, razumeti moramo, da so migracije trajen in globalni fenomen, ne pa začasna in evropska kriza,” so zapisali pri RKS.
Dodali so še, da bo Evropa morala prevzeti osrednjo vlogo pri koordinaciji migracijskih politik, istočasno pa bi morali na globalni ravni narediti več za spoštovanje človekovega dostojanstva, mednarodnega prava ter proti vzrokom prisilnih migracij, ki so vojne, revščina, neenakosti, okoljsko uničenje in vse vrste nasilja.