Klimatske razmere povsod po svetu se spreminjajo in tudi v Sloveniji smo priče čedalje bolj ekstremnim vremenskim pojavom. Slovenski gozdovi so v zadnjih letih doživeli še posebej hude udarce razbesnele narave, zato so pred Tednom gozdov spomnili, da je potrebno delovati preventivno, obnoviti 30.000 hektarov gozdov in vsako leto posaditi milijon sadik.
Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene zrelosti (foto: commons.wikimedia.com)
Po žledolomu v februarju 2014, ko je bilo poškodovanih preko 9 milijonov m3 drevja, so v naslednjih treh letih podlubniki poškodovali nadaljnjih 6,5 milijonov m3 drevja. V decembru 2017 je eno petino slovenskih gozdov dodatno prizadel še močan vetrolom, ki je poškodoval nadaljnja dobra 2 milijona m3 drevja, največ na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem. Sanacija posledic zadnjega vetroloma trenutno poteka pospešeno.
Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do sredine maja posekanih za dober milijon m3 poškodovanega drevja, kar predstavlja približno polovico lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu v gozdovih. Obsežno razmnožitev podlubnikov po žledolomu v letu 2014 so do spomladi 2018 uspeli omejiti, ob nepravočasni sanaciji novih poškodb gozdov pa se lahko zgodba ponovi. Obnova poškodovanih gozdov sicer poteka tako po naravni poti kot s saditvijo sadik gozdnega drevja.
Skupno bo zaradi naravnih ujm v zadnjih letih potrebno obnoviti za dobrih 30.000 ha gozda, od tega s saditvijo sadik okoli 1600 ha, za kar potrebujejo skoraj 1.000.000 ( milijon) sadik letno. Spomladi 2018 je bilo posajenih 220 ha gozda s preko 450.000 sadikami gozdnega drevja. Obnova gozdov se bo nadaljevala v jeseni, težave pa so pri zagotavljanju ustreznih sadik zaradi slabega obroda semena gozdnega drevja v zadnjih letih.
Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja še posebej poveže institucije na področju gozdov in gozdarstva, da v skrbi za gozd pod izbranim motom širši družbi skupaj predstavijo pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Teden gozdov letos poteka med 28. majem in 3. junijem, zaznamuje pa ga vrsta prireditev pod skupnim naslovom »Gozd je kultura«.
Z Ministrstva za kmetijstvo so sporočili še, da se gozdarstvo s tem priključuje obeleževanju evropskega leta kulturne dediščine 2018. Dediščina trajnostnega gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom je tudi kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih generacij in na katero smo lahko v Sloveniji upravičeno ponosni.