V slovenskem turizmu so začele veljati nekatere pravne novosti, ki se tičejo statusa turističnih vodičev, prevsem tistih iz tujine. Njihov položaj naj bi se sedaj povsem izenačil s statusom domačih turističnih vodičev, vsakakor pa jih želi država imeti v svojih evidencah – poklicni, upravni in najbrž tudi v davčni. Le pri uporabi besed vodič in vodnik so pisci zakona malce zakomplicirali zadeve.
Tudi na sončni strani Alp se brez lokalno registriranih vodičev ne sme opravljati turističnih dejavnosti (foto: pixabay.com)
Z novim Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS št. 13/18 z dne 28. febraurja 2018) so želeli pristojni dokočno urediti poklic turističnega vodnika, oziroma vodiča. Lotili so se pogojev, katere mora izpolnjevati turistični vodič, priznavanja poklicnih kvalifikacij za ta poklic in občasnega opravljanje tega poklica za tuje državljane.
Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so sedaj sporočili, da je s to uveljevitvijo novega zakona na področju turističnega vodenja prenehala veljati izjema, po kateri tujim vodičem, ki so svoje potovanje s skupino turistov začeli zunaj Slovenije (RS), ni bilo potrebno izpolnjevati pogojev za opravljanje poklica turističnega vodnika, kateri so sicer predpisani v RS.
Po novem morajo tudi tuji državljani, če želijo izvajati turistično vodenje za organizirane skupine obiskovalcev, ki so začeli svoje potovanje zunaj RS, izpolnjevati enake pogoje, kot so predpisani za domače turistične vodnike. Ta zahteva ne velja za turistične vodnike iz držav pogodbenic (vse države članice EU, Švica, Norveška in Islandija), ki v RS čezmejno oziroma občasno opravljajo poklic turističnega vodnika. Za slednje velja posebna ureditev.
Za turistično vodenje organiziranih skupin obiskovalcev, ki so začeli svoje potovanje zunaj Republike Slovenije, mora zato organizator potovanja v Republiki Sloveniji zagotoviti turističnega vodnika, ki bo izpolnjeval pogoje za opravljanje tega poklica v Republiki Sloveniji. Pogoje za opravljanje tega poklica izpolnjujejo bodisi osebe, ki so vpisane v register turističnih vodnikov pri Turistično gostinski zbornici Slovenije (ti lahko opravljajo poklic turističnega vodnika za skupine tujih obiskovalcev na območju celotne Slovenije), bodisi turistični vodniki turističnega območja, vpisani v ustrezen register turističnih vodnikov turističnega območja (ti lahko opravljajo poklic turističnega vodnika le v okviru tega geografskega območja).
Turistično vodenje bo nadziral pristojni tržni inšpektorat, ki bo kršilce oglobil, če ne bodo izpolnjevali zahtevanih pogojev. Omenjene novosti pa se ne nanašajo na vodje poti (turistične spremljevalce). Ti lahko še naprej brez omejitev spremljajo turistične skupine, pri čemer udeležencem potovanja lahko nudijo organizacijske in tehnične storitve ter podajajo praktične krajevne informacije (kam vse lahko gredo ob prostem času, kje in za koliko denarja lahko jedo, ali kaj spijejo, kaj lahko kupijo za spominek, itd.).
Očitno pa so se pri pisanju zakona odločili, da namesto besede vodič raje uporabljajo besedo vodnik in to kljub temu, da se beseda vodnik uporablja predvsem za nižje vojaške oficirje, za knjige in pri šolanju psov. Pa tudi v Slovenskem slovarju knjižnega jezika (SSKJ) menijo, da je beseda vodič v tem primeru bolj primerna:
“V SSKJ, ki kaže, kako se v knjižnem jeziku besede uporabljajo, je med iztočnicama vodič in vodnik vzpostavljeno sopomensko razmerje za pomen ‘kdor se poklicno ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev’. Da je v tem pomenu v rabi pogostejša beseda vodič, je v slovarju implicitno nakazano z navedbo sopomenke za podpičjem v razlagi iztočnice vodnik. Pri sopomenskem razmerju vodič in vodnik za pomen ‘knjiga’ pa je Slovenski pravopis 2001 šel korak dlje in normativno uveljavil rabo sopomenke vodnik. Za človeka torej vodič, za knjigo vodnik,” je za spletno mesto svetovalnica.zrc-sazu.si zapisala Aleksandra Bizjak Končar.