Slovenija se nedvomno lahko ponaša z bogastvom jamskega sveta. Predvsem izstopajo svetovno znana Postojnska jama in Škocjanske jame, ki jih je UNESCO uvrstil v svetovno dediščino. Ker je slovenski podzemni svet zelo obsežen in obenem ranljiv skupek ekosistemov, mu država namenja veliko pozornosti – tokrat s skupno akcijo nadzora, ki je trajala skoraj štiri mesece.
V preteklosti so iz slovenskih jam kradli predvsem človeške ribice, zadnje čase so začali odnašati še zaščitene žuželke (foto: postojnska-jama.eu)
Potem, ko so poleti v javnost prišla prva poročila o ilegalnem odnašanju zaščitenih živalskih vrst iz jam na zahodu Slovenije, so pristojni državni organi nemudoma reagirali. Od julija do oktobra 2017 je potekala akcija nadzora podzemnih jam, ki so jo izvedli Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), skupaj s Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN), slovensko Policijo in jamarskimi društvi, vključenimi v Jamarsko zvezo Slovenije. Namen medresorske akcije je bil oceniti stanje podzemnih jam v Sloveniji in identificirati kršitve, vezane na nedovoljeno nastavljanje pasti in odlaganje odpadkov v jamah.
Z Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da je bilo pregledanih 15 jam, od tega vseh 10 jam iz seznama, ki je bil inšpekciji posredovan s strani ZRSVN in vsebuje jame, ki so po mnenju strokovnjakov trenutno najbolj ogrožene glede nelegalnega odlova živali. To so jame s praviloma lažjim dostopom in so raziskovalci v njih odkrili še posebej zanimive vrste, ki so privlačne za zbiralce. Dodatnih 5 jam je bilo izbranih po presoji inšpektorjev na podlagi prijav, pobud ali drugih informacij.
V šestih jamah je bil ugotovljen nelegalni lov jamskih žuželk, kar je bil tudi primarni cilj akcije. V treh primerih so bile v svežih pasteh tudi že ujete živali, v enem primeru so bile najdene sveže pasti brez živali, v enem so bile vidne le sledi pasti, ki jih je kršitelj že odnesel in enkrat so bile odkrite stare pasti, ki jih je kršitelj pustil v jami. Najdene pasti so bile iz jam odstranjene in predane policiji.
Malce nepričakovano pa se je za problematično izkazalo ugotavljanje kršiteljev – postavljavcev nelegalnih pasti, saj jih na podlagi ogleda jame in pasti ni bilo mogoče ugotoviti. Inšpektorji zato, kljub odkritim kršitvam, niso imeli pravne podlage za izrek ukrepov ali glob. Na podlagi tega nadzora podzemnih jam pa sklepajo, da se v slovenskih jamah nedovoljen odlov podzemnih živali izvaja pogosto.
| V Sloveniji je registriranih skoraj 12.000 podzemnih jam, ki imajo status naravne vrednote državnega pomena. Varstvo in raba podzemnih jam, varstveni režim, ukrepi varstva in druga pravila ravnanja so urejeni z Zakonom o varstvu podzemnih jam in Zakonom o ohranjanju narave. V jamah je prepovedano loviti, ubijati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu v jami ali namerno vznemirjati in odnašati iz jame živali v vseh razvojnih oblikah, ki živijo v jamah, ali se v njih občasno zadržujejo in uničevati, poškodovati, zbirati ali prenašati gnezda in legla živali, ki stalno ali občasno živijo v jamah. Izjemoma je odlov posameznih živalskih osebkov v jami možen na podlagi dovoljenja Agencije RS za okolje in to le za namen znanstveno raziskovalnega ali izobraževalnega dela. |
Sekundarni segment akcije so bili odpadki, ki so bili v jami najdeni v štirih jamah. Največja količina odpadkov je bila ocenjena v jami Ravnica, ki znaša kar približno 4.000 m3. V jami Golobinja pri Palčju gre za ocenjeno količino 50 m3, v Cukalovem breznu za 10 m3 ter v jami Zevanjščica za 6 m3. V preostalih 11 jamah odpadkov ni bilo. Odpadki, ki so bili evidentirani v jamah, so: komunalni, gradbeni, gume, deli izrabljenih motornih vozil, azbestno-salonitne plošče, sodi za gorivo, kosti živali, v enem primeru pa naj bi bila po izjavi lastnika zemljišča v jami tudi neeksplodirana ubojna sredstva.
V nobenem primeru ni bilo možno ugotoviti povzročitelja oz. lastnika odpadkov, zato tudi ni bil izdan noben ukrep po Zakonu o varstvu podzemnih jam oz. Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako ni bil uveden noben postopek po Zakonu o prekrških. Bila pa sta podana dva predloga za uvedbo kazenskega postopka, enega je podal inšpektor, drugega pa policija.
V primerih kršitev, ko je malo verjetno, da se kršitelje lahko ugotovi, je pomembno stalno ozaveščanje lokalnih skupnosti, občinskih uprav, krajevnih skupnosti, prebivalstva, še zlasti pa lastnikov zemljišč, na katerih so vhodi v podzemne jame, da se povečuje pozornost, kdo v jame vstopa in kaj v njih počne in se o prisotnosti nepoznanih jamarjev pravočasno obvesti inšpekcijo in policijo.
Na področju nelegalnega odlova jamskih živali, je v preteklem obdobju potekalo več ozaveščevalnih aktivnosti, predvsem s strani ZRSVN in jamarjev, vsebino pa so redno objavljali tudi mediji, kar zagotovo pripomore k prepoznavnosti te problematike v lokalnih okoljih. IRSOP tudi predlaga, da se razmisli ali bi bilo smiselno dostop do jam, kjer se še vedno odlagajo odpadki oz. jam, ki so po presoji stroke najbolj zanimive za nelegalni odlov jamskih živali, fizično omejiti.
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor so še dodali, da se akcije nadzora jam, brez prostovoljnega sodelovanja predstavnikov Jamarske zveze Slovenije, ki so poskrbeli za varno gibanje po jami in priskrbeli ustrezno zaščitno jamarsko opremo, ne bi dalo izvesti. Sedaj pa bodo morali vsi skupaj narediti še kaj več glede kršiteljev.