Danes mineva 100 let, odkar se je v Rusiji začela boljševistična Oktobrska revolucija. Leninovo uspešno oblikovanje komunistične oblasti je kasneje vplivalo na večino globalnega političnega dogajanja v celotnem zadnjem stoletju – od prve svetovne vojne, vzpona totalitarističnih sistemov pred drugo svetovno vojno, drugega svetovnega konflikta, prek hladne vojne, do razpada Sovjetske zveze in Jugoslavije ter vse do današnjih žarišč napetosti na vzhodu Evrope, v Venezueli in še posebej na Korejskem polotoku.
Lenin in tovariši ob praznovanju obletnice Oktobrske revolucije (foto: commons.wikimedia.org)
Zares bi bilo zanimivo, če bi kot stare vedeževalke lahko pogledali v stekleno kroglo in ugotovili, kakšen bi bil svet danes, če pred stoletjem Lenin in tovariši ne bi uspeli izpeljati Oktobrske revolucije ter prevzeti oblasti v tedanji Rusiji. Komunizem se je namreč zatem hitro razširil po vsem svetu in prinesel nekaterim veliko dobrega, drugim pa veliko zla.
Danes se v nekdanjem Leningradu zbirajo komunistični nostalgiki z vsega sveta. Največ je seveda domačinov Rusov, toda prišle so tudi delegacije iz Kube, Venezuele, Severne Koreje, Italije in ostalih evropskih držav, pa tudi iz dežav nekdanje SFR Jugoslavije.
Oktobrska revolucija je sicer dobila ime zaradi uporabe zastarelega Julijanskega koledarja v pravoslavnih državah. Ker so ta koledar Rimljani v času Julija Cezarja prevzeli od Egipčanov, a so pri tem narobe razumeli štetje prestopnih let, je s stoletji prišo do vse večjega zamika datumov. Današnji 6. november je bil po tedanjem ruskem koledarju šele 24. oktober.
Oktobrska revolucija je nedvomno močno zatresla temelje dotedanje svetovne ureditve in je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev najpomembnejši dogodek v prešnjem stoletju. Po suženjstvu, fevdalizmu in kapitalizmu se je zaradi dogodkov v Sankt Peterburgu rodila še nova, socialistična družbena ureditev. Slednja je zagovarjala enake pravice za vse ljudi, ne glede na njihovo premoženje, poreklo, raso ali veroizpoved.
Revni proletariat je po Oktobrski revoluciji prvič dejansko prevzel oblast in s tem tako močno prestrašil vse tedanje svetovne elite – kapitaliste, plemstvo, politike in cerkev. Sovjetska zveza je posledice tega razrednega sovraštva čutila vse do svojega razpada.
Sicer današnjemu dogajanju nekdanjem Leningradu, ki mu pravijo severne Benetke, zahodni mediji v EU niso posvetili prav veliko prostora. Izjema so seveda tiste evropske države, ki so v svoji zgodovini vsaj začasno prevzele komunizem oziroma socializem.