Naslovnica Gospodarstvo 10,5 milijonov evrov za Strateška razvojno inovacijska partnerstva

10,5 milijonov evrov za Strateška razvojno inovacijska partnerstva

Avtor: Spletno Uredništvo

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so izpeljali novinarsko konferenco o Strateških razvojno inovacijskih partnerstvih (SRIP), čeprav ni povsem jasno, komu je bila namenjena, oziroma, zakaj so jo izpeljali prav sedaj. Odpiranja vlog za drugo fazo javnega razpisa o akcijskih načrtih, ki bodo podalga za delo SRIP-ov do leta 2022 so se namreč zaključila že lani novembra. Pri SRIP-ih gre za dolgoročni projekt nacionalnega pomena, to pa zahteva konstruktivno in stalno podporo politike.

srip 2

Zahtevnejših raziskovalno razvojnih projektov brez sodelovanja med gospodarstvom in državnimi institucijami znanja ni mogoče izvesti – prav to pa naj bi bilo ključno poslanstvo SRIP-ov (foto: tp-lj.si).

 

 Vlada RS je Strateška razvojno inovacijska partnerstva SRIP-e začela oblikovati že leta 2015, s pomočjo devetih SRIP-ov pa naj bi danes izvajali skupno slovensko razvojno gospodarsko politiko na posameznih področjih. Teh 9 SRIP-ov združuje preko 500 najbolj dinamičnih slovenskih podjetij, hkrati pri tem sodelujejo skoraj vse institucije znanja ter podpornega okolja v Sloveniji. Skupno naj bi bilo v tem partnerstvu preko 600 deležnikov.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je oktobra 2016 objavilo razpis za podelitev več kot 10 milijonov evrov za podporo SRIP-om na prioritetnih področjih pametne specializacije. Gre za nepovratna sredstva za sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru odobrenih SRIP.

Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije so organizirana štiri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP): MATPRO, SRIP HRANA, SRIP Prehod v krožno gospodarstvo in SRIP Turizem. Posamezna združenja in zbornice so vključena v SRIP pametna mesta in skupnosti, SRIP pametne zgradbe in dom z lesno verigo, SRIP mobilnost, SRIP Zdravje – medicina in SRIP Tovarne prihodnosti – Zbornica elektronske in elektroindustrije in ponudba skupnih storitev, so že pred časom pojasnili na spletu Gospodarske zbornice Slovenije.  

Sedaj so potrdili, da bo Vlad RS za delovanje SRIP-ov do leta 2022 namenila 10,5 milijonov evrov. Viri delovanja SRIP-ov pa se nahajajo tudi drugje, na primer v različnih razpisih, s katerimi bodo posamezniki in instutucije lahko črpale sredstva EU. SRIP-i imajo pri tem izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo skupne interese gospodarstva in razvojno raziskovalnih inštitucij v odnosu do države in pravzaprav narekujejo vsebine javnih naročil in javnih razpisov. Seveda je to tudi izjemno odgovorna naloga, saj zahteva dobro poznavanje področja, trendov in potreb tistih, ki bodo z denarjem iz teh razpisov lahko pridobili sredstva za svoj razvoj in s tem tudi razvoj Slovenije, so zapisali na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

»Vsi SRIPi so dobro zastavili delo in tudi na ministrstvu se bomo potrudili, da boste večkrat slišali zanje in da boste lahko poročili o primerih dobrih praks. SRIP razvoj materialov kot končnih produktov danes izpostavljamo kot zelo dober primer sodelovanja institucij znanja, gospodarstva in države. Zastavili so si zahtevne cilje, ki pa temeljijo na realnih osnovah. Slovenija ima na področjih, ki jih vključeni v ta SRIP pokrivajo velik potencial, dosega odlične rezultate. Na v SRIP vključena podjetja moramo biti ponosni, hkrati pa računamo na njihov razvojni potencial«, je povedal minister Zdravko Počivalšek.

Na novinarski konferenci MGRT so skupaj z ministrom Zdravkom Počivalškom spregovorili tudi upravljavci SRIP MATPRO (Razvoj materialov kot končnih produktov), predstavniki dveh sodelujočih podjetij in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo v SRIP-u do konsenza glede nacionalne strategije razvoja materialov in to skupaj s predstavniki podjetij in njihovimi vizijami in potenciali razvoja: »To se je zgodilo prvič in prepričan sem, da bo to zgodba o uspehu,« je še dodal in kot primer že uspešnega skupnega projekta izpostavil projekt MARTINA, v katerem sodeluje 16 partnerjev in v katerem na laboratorijskem nivoju razvijajo nove materiale in tehnologije, ki jih bodo v projekt vključena podjetja potem lahko uvedla v svojo redno proizvodnjo.

Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, ki neposredno vodi dva SRIPa (MATPRO in Trajnostna pridelave hrane), v okviru zborničnega sistema pa delujeta še dva SRIPa: Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki ga upravlja Štajerska gospodarska zbornica in Trajnostni turizem, ki ga upravlja Turistično gostinska zbornica Slovenije. »V drugi fazi bo GZS vodila verige vrednosti še v 4 SRIP-ih, v vseh SRIP-ih pa sodelujemo s podpornimi storitvami na področju razvoja človeških virov, internacionalizacije in trajnostnega razvoja s poudarkom na okolju,« je mag. Sonja Šmuc izpostavila na novinarski konferenci. 

Zakaj so vstopili v SRIP MATPRO in kaj od sodelovanja v njem pričakujejo, pa sta predstavila tudi dr. Peter Cvahte, vodja razvoja v Skupini Impol in dr. Tomaž Savšek, pomočnik predsednika upravnega odbora v TPV. Oba sta izpostavila velike ambiciji gospodarstva in pri tem poudarila, da jih enostavno ni mogoče več uresničevati brez partnerske verige, od razvoja do končnega proizvoda. dr. Tomaž Savšek je med drugim povedal: »Vsi ki delamo v ali za avtomobilsko industrijo se zelo dobro zavedamo zahteve po zmanjšanju mase vozil, kar posledično pomeni tudi manjšo porabo goriva in nižji ogljični odtis. In zato je poznavanja materialov in razvijanje novih ključno. Našim kupcem moramo ponuditi nekaj novega, česar oni ne poznajo in to lahko naredimo samo v partnerskem sodelovanju tako s podjetji kot tudi raziskovalnimi inštitucijami.«

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.