Zakaj nekateri ljudje po neprijetnem dogodku hitro zberejo misli in nadaljujejo dan, drugi pa še več ur premlevajo, kaj je šlo narobe? Razlike morda niso povezane le z značajem, izkušnjami ali sposobnostjo obvladovanja čustev. Ameriški raziskovalci so pri 401 študentu odkrili zanimive povezave med psihološko odpornostjo in vsakodnevnimi navadami. Med ugotovitvami posebej izstopajo zajtrkovanje, spanje in gibanje, ki jih običajno povezujemo predvsem s telesnim zdravjem.

Psihološka odpornost vpliva na to, kako se posamezniki spoprijemajo z vsakodnevnimi obremenitvami. (foto: Mariela Ferbo / Unsplash+)

Stres in psihološka odpornost

Pomemben sestanek se začne brez nas, načrti za konec tedna nepričakovano propadejo ali pa nas neprijeten pogovor spremlja še dolgo po tem, ko se je že končal. Takšne situacije pozna skoraj vsakdo, vendar se nanje ne odzivamo enako. Nekateri po začetnem razočaranju hitro poiščejo drugo možnost, drugi težko odmislijo dogodek, čeprav nanj ne morejo več vplivati.

Razlike v odzivanju na stres že dolgo zanimajo psihologe. Pri tem niso pomembne samo okoliščine, v katerih se človek znajde, ampak tudi njegova sposobnost prilagajanja. Raziskovalci ameriške univerze Binghamton so želeli ugotoviti, ali se ta sposobnost povezuje še z nečim precej bolj vsakdanjim: s tem, kako pogosto zajtrkujemo, koliko spimo in koliko časa namenimo telesni dejavnosti.

Njihova raziskava, prvič spletno objavljena 30. decembra 2025 v znanstveni reviji Journal of American College Health, je pokazala več zanimivih povezav med življenjskimi navadami in psihološko odpornostjo. Univerza je ugotovitve predstavila marca 2026, oktobra pa so ponovno pritegnile pozornost znanstvenih medijev. Rezultati ne ponujajo preprostega recepta za življenje brez stresa, odpirajo pa vprašanje, kako tesno sta lahko povezana telesno in duševno počutje.

Kaj so ugotovili pri 401 študentu?

Raziskovalna skupina pod vodstvom Line Begdache z univerze Binghamton je analizirala odgovore 401 študenta ameriških univerz. Njihova povprečna starost je bila približno 19 let, med sodelujočimi pa je bilo okoli 58 odstotkov žensk. Udeležence so pridobili predvsem prek družbenih omrežij, zato vzorec ni bil reprezentativen za celotno študentsko populacijo. V anonimni spletni anketi so opisovali svoje prehranjevalne navade, spanje, telesno dejavnost in psihološko počutje.

Raziskovalci so posebno pozornost namenili psihološki fleksibilnosti oziroma prilagodljivosti. Izraz opisuje sposobnost, da človek prepozna neprijetna čustva, ne da bi ta povsem določala njegovo nadaljnje ravnanje. Jeza, razočaranje ali strah pri tem ne izginejo, posameznik pa se kljub njihovemu vplivu lažje odloči, kako bo ukrepal.

Psihološka prilagodljivost in odpornost nista povsem enaka pojma. Prva se nanaša predvsem na način odzivanja na zahtevne okoliščine, druga pa na širšo sposobnost spoprijemanja z obremenitvami in okrevanja po težkih izkušnjah. Raziskovalce je zanimalo, ali bi lahko prav sposobnost prilagajanja pojasnila del povezave med življenjskimi navadami in odpornostjo.

Avtorji so zato v raziskavi, objavljeni v reviji Journal of American College Health, uporabili statistično modeliranje, s katerim so preverjali odnose med posameznimi dejavniki. Izkazalo se je, da so bili nekateri prehranjevalni in vedenjski vzorci povezani z ugodnejšimi psihološkimi kazalniki, vendar pri vseh navadah povezave niso potekale na enak način.

Presenetljiva povezava z zajtrkom in spanjem

Ena zanimivejših ugotovitev se nanaša na prvi obrok dneva. Študenti, ki so zajtrkovali najmanj petkrat na teden, so v povprečju izkazovali večjo psihološko odpornost. Del te povezave je bilo mogoče statistično pojasniti z njihovo sposobnostjo prilagajanja. Podoben vzorec so raziskovalci zaznali pri tistih, ki so hitro hrano uživali največ trikrat tedensko.

Na prvi pogled se zajtrk in sposobnost soočanja s težavami zdita precej oddaljeni področji. Toda prehranjevanje je pogosto povezano z dnevnim ritmom, obveznostmi in življenjskimi okoliščinami. Nekdo, ki ima dovolj časa za jutranji obrok, ima lahko tudi drugače organiziran vsakdan kot posameznik, ki od doma odhaja v naglici ali dela po nepredvidljivem urniku. Raziskava teh razlik ni mogla v celoti pojasniti, zato rednega zajtrkovanja ni mogoče razglasiti za neposreden vzrok večje odpornosti.

Pozornost vzbujajo tudi ugotovitve o spanju. Udeleženci, ki so ponoči spali manj kot šest ur, so praviloma dosegali slabše rezultate pri sposobnosti prilagajanja in psihološki odpornosti. To ne pomeni, da je šest ur priporočena količina spanja. Gre za mejo, ki so jo avtorji uporabili pri primerjavi sodelujočih, rezultati pa kažejo, da je bilo krajše spanje povezano z manj ugodnimi psihološkimi kazalniki.

Pri telesni dejavnosti se je pokazala še ena posebnost. Več kot 20 minut gibanja na dan je bilo povezano z večjo psihološko odpornostjo tudi v statističnem modelu, ki je upošteval sposobnost prilagajanja. Ta torej ni pojasnila vseh povezav, ki so jih raziskovalci zaznali med vsakodnevnimi navadami in odpornostjo.

Kaj imajo skupnega zajtrk, spanje in gibanje?

Čeprav gre za različne navade, se vse tri odvijajo znotraj istega vsakdana. Čas za obroke, počitek in telesno dejavnost je pogosto odvisen od delovnega urnika, študijskih obveznosti in drugih življenjskih okoliščin. Človek, ki ima razmeroma predvidljiv dan, lahko lažje vzdržuje ustaljen ritem kot nekdo, ki se mora nenehno prilagajati spreminjajočim se obveznostim.

Toda raziskovalci niso ugotovili, da bi vse tri navade na psihološko odpornost delovale enako. Pri prehranjevanju in spanju je imela pomembno statistično vlogo sposobnost prilagajanja, pri telesni dejavnosti pa je bila zaznana tudi povezava, ki je ta dejavnik ni pojasnil. Razlike kažejo, da odnosa med življenjskim slogom in odpornostjo verjetno ni mogoče skrčiti na en sam mehanizem.

To je pomembno tudi pri razumevanju rezultatov. Reden zajtrk sam po sebi ne pove, kako človek spi, koliko se giba ali kakšne obremenitve doživlja. Posamezne navade lahko spremljajo širše vzorce življenja, zato bodo morale nadaljnje raziskave natančneje razločiti njihovo samostojno vlogo.

Zakaj nekateri ob težavah lažje najdejo rešitev?

Psihološka odpornost ne pomeni, da človek nikoli ne izgubi potrpljenja ali da ga slabe novice ne prizadenejo. Tudi ljudje, ki se uspešno spoprijemajo s stresom, doživljajo neprijetna čustva. Razlika se lahko pokaže v tem, kako po začetnem odzivu ponovno usmerijo pozornost k stvarem, na katere še lahko vplivajo.

Raziskovalka Lina Begdache je pri predstavitvi ugotovitev uporabila primer zamujenega letala. Potnik, ki na letališče prispe prepozno, lahko ostane ujet v jezi zaradi prometnega zastoja, zamujenega odhoda ali porušenih načrtov. Drugi bo morda prav tako razočaran, vendar bo prej začel preverjati možnosti za nadomestni polet. Nihče od njiju ne more spremeniti dejstva, da je letalo odletelo, lahko pa se razlikujeta v odzivu na nastale okoliščine.

Takšna sposobnost ni nujno nekaj, kar človek preprosto ima ali nima. Na odzivanje vplivajo pretekle izkušnje, odnosi z drugimi, osebne okoliščine in razpoložljiva podpora. Posameznik, ki se hkrati sooča s finančnimi težavami, pomanjkanjem spanja in negotovostjo, ima lahko precej manj prostora za mirno reševanje vsakodnevnih zapletov kot nekdo z urejenimi življenjskimi razmerami.

Raziskava univerze Binghamton je pokazala, da se v to širšo sliko lahko vključujejo tudi zdravstvene navade. Pri nekaterih je bila sposobnost prilagajanja pomemben statistični člen med načinom življenja in odpornostjo. Iz podatkov pa ni mogoče ugotoviti, ali bolj zdrave navade izboljšujejo odzivanje na zahtevne okoliščine ali pa psihološko odpornejši posamezniki lažje ohranjajo ustaljen življenjski ritem.

Ali lahko sprememba navad res zmanjša stres?

Prav to je vprašanje, ki bi si ga ob ugotovitvah verjetno zastavil marsikateri bralec. Če so redni obroki, daljše spanje in gibanje povezani z večjo psihološko odpornostjo, ali bi lahko sprememba vsakodnevne rutine pomagala tudi pri obvladovanju obremenitev?

Odgovor iz te raziskave še ni znan. Avtorji niso spremljali skupine ljudi, ki bi začela redneje zajtrkovati, podaljšala spanje ali povečala telesno dejavnost, nato pa preverjali spremembe njihovega psihološkega počutja. Primerjali so odgovore udeležencev v določenem obdobju, zato ne morejo dokazati, da bi posamezna sprememba navade povzročila večjo odpornost.

Poleg tega psihološka odpornost ni isto kot količina stresa, ki jo človek doživlja. Nekdo je lahko vsakodnevno izpostavljen številnim pritiskom, vendar se z njimi razmeroma uspešno spoprijema. Drugi ima lahko manj zunanjih obremenitev, pa ga posamezen dogodek močno prizadene. Raziskava se je osredotočila na odpornost in prilagodljivost, ne na neposredno merjenje odzivov na konkretne stresne dogodke.

Odnos med prehrano in stresom pa ni nujno enosmeren. Psihične obremenitve lahko vplivajo na apetit, izbiro hrane in zaznavanje telesnih signalov. Na Dnevnih Novicah smo že predstavili drugo raziskavo, ki je proučevala, kako lahko stres vpliva na občutek sitosti, ter opozorila na povezavo med stresom in odzivanjem možganov na signale iz telesa.

Redno gibanje, uravnotežena prehrana in zadosten počitek ostajajo pomembni za zdravje, vendar niso zagotovilo za življenje brez psihičnih težav. Prav tako ne morejo nadomestiti ustrezne strokovne pomoči, kadar se posameznik sooča z dolgotrajno ali izrazito duševno stisko.

Kaj nam raziskava pove o vsakdanjem življenju?

Človek lahko skrbno načrtuje obroke, redno telovadi in dovolj spi, pa ga nepričakovana težava kljub temu močno prizadene. Po drugi strani nekdo z manj urejenim življenjskim ritmom ni nujno slabše pripravljen na zahtevne situacije. Prav takšne razlike opozarjajo, da psihološke odpornosti ni mogoče ocenjevati samo na podlagi posameznih navad. Ameriška raziskava je med njimi odkrila povezave, ne pa pravil, ki bi veljala za vsakogar.

Pomembna omejitev je tudi sestava raziskovalnega vzorca. V njem so sodelovali mladi ameriški študenti, zato rezultatov ni mogoče samodejno prenesti na starejše odrasle, zaposlene v izmenskem delu ali ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami. Podatki so temeljili na odgovorih sodelujočih, ki niso nujno povsem natančen odraz njihovega vsakdana. Podrobnosti raziskave so dostopne tudi v znanstveni podatkovni zbirki PubMed, ki omogoča vpogled v bibliografske podatke in povzetek objavljenega dela.

Avtorji so zaznali tudi statistično povezavo med uživanjem ribjega olja najmanj štirikrat tedensko in večjo psihološko odpornostjo. Vendar ta ugotovitev ne dokazuje, da prehranska dopolnila izboljšujejo sposobnost spoprijemanja s stresom. Za takšen zaključek bi bile potrebne drugače zasnovane raziskave, v katerih bi znanstveniki neposredno preverjali učinke posameznih sprememb.

Naslednji korak bo zato spremljanje ljudi skozi daljše obdobje in preverjanje, kako se njihova psihološka odpornost spreminja ob drugačnih prehranjevalnih, spalnih in gibalnih navadah. Takšne raziskave bi lahko pokazale, katere povezave imajo praktičen pomen in pri kom so najbolj izrazite.

Naša sposobnost spoprijemanja s stresom je lahko povezana tudi z navadami, ki se zdijo povsem običajne. Kolikšen je njihov dejanski vpliv, pa bodo morale pokazati nadaljnje raziskave.