Zakaj nam nekatere stvari sčasoma postanejo še bolj všeč, čeprav se niso prav nič spremenile? Odgovor se morda skriva v naših preteklih odločitvah. Znanstveniki so ugotovili, da lahko že ponavljanje določenega dejanja vpliva na to, kako ga bomo vrednotili v prihodnosti.

Naše pretekle odločitve lahko vplivajo na to, kaj nam je všeč v prihodnosti. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Naše pretekle izbire oblikujejo prihodnje odločitve

V priljubljeni kavarni že poznajo vaše naročilo. Natakarju ni treba vprašati, kaj boste pili, vi pa niti za trenutek ne pomislite, da bi poskusili kaj drugega. Prepričani ste, da je vaša običajna izbira najboljša. Toda ali bi enako menili tudi, če je ne bi naročili že tolikokrat?

Takšna vsakdanja navada odpira vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci s Tehniške univerze v Dresdnu. Zanimalo jih je, ali naše želje vedno določajo odločitve ali pa lahko tudi ponavljanje izbir postopoma spremeni tisto, kar nam je všeč. Njihova študija, objavljena v znanstveni reviji Communications Psychology, kaže, da povezava ni nujno enosmerna. Naše preference vplivajo na vedenje, vendar lahko tudi pretekla dejanja oblikujejo poznejše vrednotenje posameznih možnosti.

Ko navada postane več kot le navada

Pri odločanju običajno tehtamo prednosti in slabosti. Če nam nekaj ustreza, to izberemo, ob naslednji priložnosti pa pogosto ravnamo podobno. Toda raziskovalci so ugotovili, da lahko ponavljanje določenega odziva vpliva na njegovo poznejšo privlačnost. Znana možnost lahko pridobi prednost, čeprav se njene dejanske lastnosti niso izboljšale.

Pri tem ne gre nujno za napačno presojo. Ustaljene izbire nam prihranijo čas, zmanjšajo potrebo po nenehnem primerjanju in olajšajo vsakodnevna opravila. Brez takšnih miselnih bližnjic bi bile že preproste naloge precej bolj naporne. Zanimivo pa je, da se lahko skozi ponavljanje spreminja tudi naš občutek, katera rešitev je za nas najprimernejša.

Kaj je pokazala analiza 701 udeleženca?

Raziskovalci Ben J. Wagner, H. Benedikt Wolf in Stefan J. Kiebel so proučili devet novih eksperimentalnih nalog odločanja, pri katerih je sodelovalo 351 ljudi. Poleg tega so ponovno analizirali šest predhodno objavljenih podatkovnih zbirk s 350 udeleženci. Skupno so tako obravnavali podatke 701 udeleženca.

Udeleženci so se v ponavljajočih se nalogah učili izbirati med možnostmi, povezanimi z različnimi nagradami. Pozneje so primerjali tudi možnosti, ki jih pred tem niso srečali skupaj. Tako so raziskovalci lahko spremljali, kako zgodovina posameznih odločitev vpliva na poznejšo presojo. Rezultati raziskave, objavljene novembra 2025, so pokazali povezavo med pogostostjo ponavljanja določenega odziva, njegovo poznejšo subjektivno vrednostjo in manjšo negotovostjo pri odločanju.

Avtorji so razvili tudi računalniški model, ki združuje učenje na podlagi nagrad in ponavljanje dejanj. Pri pojasnjevanju opaženih vzorcev je bil uspešnejši od več drugih preizkušenih modelov. Raziskava je temeljila na nadzorovanih eksperimentalnih nalogah. Zato iz njenih rezultatov ne moremo sklepati, da ljudje zaradi navad vedno sprejemamo slabše odločitve ali da se enak učinek pojavlja v vseh življenjskih okoliščinah.

Na našo presojo vpliva več, kot se zavedamo

Človekove ocene niso odvisne samo od tega, kar vidi ali izve v določenem trenutku. Pomembne so tudi predhodne izkušnje, ki lahko usmerjajo pozornost in oblikujejo pričakovanja. Podoben vpliv preteklih zaznav znanstveniki preučujejo pri vprašanju, kako nastane prvi vtis o človeku. Prve informacije lahko namreč vplivajo na to, kako pozneje ocenjujemo druge ljudi.

Pri raziskavi iz Dresdna je v ospredju nekoliko drugačen pojav. Tokrat na našo presojo ne vpliva nujno nova informacija, temveč tudi dejstvo, da smo v preteklosti že večkrat ravnali na določen način. Podobne spremembe preferenc so znanstveniki raziskovali že prej. Študija, objavljena leta 2017 v reviji Scientific Reports, je pokazala, da je lahko poznejše vrednotenje povezano tudi s spominom na sprejeto odločitev.

Udeleženci so po izbiri med podobno privlačnimi možnostmi pogosto ugodneje ocenili izbrano, zavrnjeno pa manj ugodno. Pomembno je bilo tudi, ali so se svoje prejšnje izbire spomnili.

Ali si svojo odločitev pozneje dodatno upravičimo?

Psihologi že dolgo poznajo kognitivno disonanco, nelagodje, ki se lahko pojavi, kadar se naša prepričanja in dejanja ne ujemajo. Če izbiramo med dvema približno enako privlačnima možnostma, lahko po sprejeti odločitvi začnemo bolj poudarjati prednosti izbrane. Tako lažje ohranimo občutek, da smo ravnali pravilno.

Vendar to ni edina razlaga. Na spreminjanje preferenc lahko vplivajo tudi spomin, učenje in negotovost. Pregled raziskovalnega področja, objavljen v reviji Frontiers in Behavioral Neuroscience, obravnava prav povezavo med sprejetimi odločitvami in poznejšim vrednotenjem. To odpira širše vprašanje, koliko naših želja je oblikovanih vnaprej in koliko jih nastane šele skozi izkušnje.

Bi danes sprejeli enako odločitev?

Predstavljajte si, da že leta uporabljate isto storitev. Z njo ste zadovoljni, vendar drugih ponudb že dolgo niste preverili. Morda je vaša odločitev še vedno najboljša. Lahko pa je del njene privlačnosti povezan tudi z dolgoletno domačnostjo. Takšen primer ponazarja možen pomen raziskave, čeprav znanstveniki konkretnih potrošniških odločitev v omenjenih poskusih niso neposredno preučevali.

Ugotovitve nas lahko spodbudijo k preprostemu vprašanju: ali bi enako izbrali tudi danes, če te možnosti ne bi poznali že od prej? Navad seveda ni treba spreminjati samo zato, da bi ravnali drugače. Pogosto so koristne in nam omogočajo učinkovitejše življenje. Včasih pa je smiselno preveriti, ali še vedno temeljijo na naših potrebah ali predvsem na občutku domačnosti.

Največje presenečenje se skriva v naših izbirah

Raziskava iz Dresdna ne dokazuje, da ljudje nimamo nadzora nad svojimi odločitvami. Pokaže pa, da se lahko naše želje spreminjajo tudi brez očitnega zunanjega razloga.

Ko boste naslednjič samodejno posegli po znanem izdelku ali izbrali preverjeno rešitev, se morda vprašajte nekaj preprostega: vam je ta možnost res najbolj všeč ali vam je postala všeč tudi zato, ker ste jo tolikokrat izbrali?