Žalec je gostil letošnje srečanje ‘Slovenske mreže zero waste občin’, v kateri je zbranih že 21 občin in s tem kar četrtina prebivalcev Slovenije. Ta mreža je z načrtnim delom doslej že preprečila nastanek preko 20.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, s čemer so občine prihranile več milijonov evrov zgolj glede stroškov njihovega odstranjevanja. Mrežo koordinira združenje ‘Ekologi brez meja’, ki je na dogodku napovedalo tudi vrsto novosti.
Predsednica EBM Katja Sreš in direktor Infrastrukture Bled Janez Resman (foto: EBM)
Na današnjem letnem srečanju v Žalcu so se srečali predstavniki 21 slovenskih občin, komunalnih podjetij in drugih lokalnih partnerjev, ki sodelujejo pri ‘zero waste’ oz. ‘nič odpadkov’ aktivnostih. Združenje ‘Ekologi brez meja’ to mrežo koordinira že od leta 2014, tokrat pa so na vseslovenskem srečanju predstavili novosti in tudi podelili plakete tistim občinam, ki so uspešno opravile postopke za pridobitev oz. obnovitev certifikata ‘Zero Waste Cities’.
»Enoten evropski certifikat odgovarja na zahteve za preprečevanje zelenega zavajanja ter občine z zahtevnejšimi in poenotenimi merili spodbuja k dejanskemu izvajanju ukrepov, spremljanju rezultatov in neodvisnemu preverjanju napredka. Prinaša tudi večjo mednarodno prepoznavnost, kar dokazujejo redni študijski obiski tujih delegacij,« pa so glede novega certifikata EU pojasnili Ekologi brez meja (EBM).
V Žalcu so prisotni pregledali tudi posamezne dosedanje dosežke, našteli aktualne problematike s pogledom v prihodnost in spregovorili o možnostih za bolj učinkovito izvajanje ‘zero waste’ strategij. Ker je srečanje potekalo med ‘Globalnim tednom boja proti sežigu odpadkov’, so posebej poudarili, da določene občine, ki so pionirke na področju uvajanja krožnega gospodarstva, že več kot 10 let dokazujejo, da alternative sežigu obstajajo in da delujejo.
Sicer se slovenske občine velikokrat spopadajo s kadrovskimi in s finančnimi izzivi, zato jim bodo EBM naslednje leto v okviru programa ‘Impact4Values 2.0’ ponudili še več podpore glede ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov in za boljše ravnanje z njimi, za prehod na evropski certifikat, za vrednotenje vpliva ravnanja z odpadki na podnebje, za krepitev kapacitet in za komuniciranje.
Že prihodnji mesec pa bo državna zero waste organizacija za Slovenijo ponovno preverila, kako naklonjeni so slovenski županski kandidati širjenju ‘zero waste’ strategij in konkretnim ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov. Pri tem bodo pokukali malce nazaj in pregledali tudi izpolnjevanje županskih obljub iz preteklih mandatov.