Evropska pobuda za mesta je pravkar objavila razpis v vrednosti 50 milijonov evrov za podporo inovacijam v mestih in zmogljivostim mest za izgradnjo trajnostnih urbanih naselji. Skoraj istočasno pa je v Ljubljani potekal ‘Urbani forum’, na katerem je bilo moč slišati tudi zelo konkretne predloge, kaj bi bilo v tej smeri potrebno storiti že do leta 2030.
Tako zelo ‘netrajnostno’ so še pred nekaj let izgledali ostanki tovarne Delamaris v Izoli (foto: SJ)
Najnovejši razpis ‘Evropske pobude za mesta’(slednja sodi pod okrilje Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR) je namenjen prenosu temeljnih vrednot pobude ‘Novi evropski Bauhaus’ v prakso. Gre za področja estetike, trajnosti in vključevanja, prek tega razpisa pa bo predvidoma omogočeno izvajanje druge generacije predstavitvenih projektov Novega evropskega Bauhausa.
»Evropski sklad za regionalni razvoj bo financiral 80 % stroškov izbranih projektov. Vsak projekt lahko prejme do 5 milijonov evrov. Del teh sredstev bo podprl prenos inovativnih rešitev v druga mesta v Evropi, da se učinek še poveča, zlasti v mestih in regijah, ki najbolj potrebujejo podporo pri preobrazbi v zeleno prihodnost,« so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za kulturo RS.
Tiste mestne oblasti, ki bodo prejele podporo za inovacije, bodo nato vzpostavile partnerstva za prenos pridobljenih znanj in izkušenj s tremi drugimi mesti, ki jih bo najbolj zanimala ponovitev celotnih projektov ali pa le določenih segmentov projektov. Z razpisom bi radi podprli tiste projekte, ki imajo največji potencial, da postanejo gonilo preobrazbe v mestih in imajo velik potencial ustvarjanja naložb.
Projekti pa bodo morali biti povezani z temami, kot so gradnja in prenova v duhu krožnosti in ogljične nevtralnosti, ohranjanje in preoblikovanje kulturne dediščine, prilagajanje in preoblikovanje stavb za cenovno dostopne stanovanjske rešitve ter obnova mestnih površin. Razpis bo odprt do sredine meseca januarja prihodnjega leta. Skoraj istočasno, kot je bil izdan razpis, pa je v Ljubljani potekal ‘Urbani forum’.
Na njem je bilo moč slišati, kako se bodo tudi v Sloveniji v naslednjih letih se bodo še pospešile aktivnosti na področju okoljskih tem z vzpostavljanjem partnerstev za ozelenjevanje mest in trajnostnim turizmom. Govora pa je bilo tudi o zelo konkretnih zadevah – npr. velikih spremembah v padavinskih vzorcih, ki so povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, o kakovosti zraka, o krožnem gospodarstvu, o prilagajanju podnebnim spremembam in o trajnostni rabi prostora.
“Na dogodku je potekala tudi okrogla miza z župani mestnih občin, ki so predstavili različne poglede na to, kaj čaka mesta v letu 2030. Razprava je potekala v smeri glavnih okoljskih in razvojnih ciljev, ključnih projektov za razvoj mest ter doseganja ciljev podnebne nevtralnosti pametnih mest,” so še dodali z Ministrstva za okolje in prostor.