Na gradu Jable je bila na vrsti 3. vsedržavna konferenca o umetni inteligenci, ki so jo poimenovali z naslovom ‘Prihodnost izobraževanja – umetna inteligenca kot dejavnik sprememb’.

Prizor z letošnje konference o umetna inteligenci (foto: MVI)

Tretjo vseslovensko konferenco o umetni inteligenci so skupaj pripravili Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP). Dogodek, ki ga je gostil grad Jable v bližini Mengša, so poimenovali ‘Prihodnost izobraževanja – umetna inteligenca kot dejavnik sprememb’.

Na zasedanju so nekateri izmed najvidnejših slovenskih ekspertov s področij izobraževanja in umetne inteligence (UI) razpravljali, kako UI spreminja tradicionalne metode poučevanja, učenja in ocenjevanja. Posvetili so se številnim različnim inovacijam, izzivom in možnostim, ki jih umetna inteligenca prinaša v segment izobraževanja, saj nova orodja omogočajo nove pristope k poučevanju, k učenju ter tudi k prilagajanju pouka posameznim učencem.

Z MVI so med drugim poudarili, da na mednarodni ravni obstajajo smernice za uporabo umetne inteligence v izobraževanju, Slovenija pa se aktivno vključuje v projekte, ki raziskujejo smiselne in učinkovite pristope k uporabi umetne inteligence v šolstvu. V evropski projekt AI4T (‘Umetna inteligenca za in z učitelji’) se je na primer  v prvem polletju lanskega leta preko spletnih učilnic vključilo kar 269 učiteljev iz 76 slovenskih šol.

Precej govornikov z različnih ministrstev je poudarilo, da je UI zelo koristno orodje, ki pa se ga ne sme zlorabljati. Za zlorabami vedno stojijo ljudje, zato je potrebno preverjanje, oziroma dodatna previdnost. Predstavniki MZEZ pa se na tej konferenci niso posvetili neposredno oz. izobraževalni procesom, ampak področju sodobne analitične uporabe umetne inteligence v diplomaciji in na mednarodni zunanjepolitični ravni.

»Nove tehnologije in digitalne veščine so že danes ključne na diplomatskem področju, tako za analizo informacij in dokumentov, analitiko geopolitičnih trendov, uporabo umetne inteligence v kriznem upravljanju, strateško napovedovanje možnih mednarodnih scenarijev in pripravo odzivov na to, za digitalno diplomacijo z najsodobnejšimi orodji in kibernetsko zaščito, pa tudi za avtomatizacijo rutinskih nalog,« pravijo z MZEZ.