Ugodne makroekonomske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v statistiki javnih financ, kar potrjujejo tudi zadnji podatki Statističnega urada RS za tretje četrtletje leta 2017. Primanjkljaj države se je v primerjavi z istim četrtletjem lani zmanjšal za 1,4 odstotne točke in je znašal 19 milijonov EUR ali 0,2 % BDP (lani v istem četrtletju 166 milijonov EUR ali 1,6 % BDP). Na zmanjšanje primanjkljaja je vplivala predvsem visoka rast prihodkov, ki je že tretje četrtletje zapored višja od rasti izdatkov.

Primanjkljaj države v tretjem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani nižji (foto: surs.si)

Skupni prihodki slovenske države so bili v tretjem četrtletju letos višji za 5,8 %, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili v primerjavi s tretjim četrtletjem lani višji za 10,5 %, prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje za 7,0 % in prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz za 4,2 % (od teh so se v največji meri povečali prihodki od davkov na proizvode, za 4,5 %). Pri prihodkih je treba posebej omeniti tudi investicijske podpore iz EU; te so se namreč po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja ponovno povečale.

Že tretje četrtletje zapored naraščajo tudi skupni izdatki države, še vedno pa v manjšem obsegu kot prihodki; v tretjem četrtletju letos so bili višji za 2,3 %. V primerjavi z istim četrtletjem lani so se povečale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen bruto investicij v osnovna sredstva. Najizraziteje so se povečali izdatki za sredstva za zaposlene (za 5,2 %), vmesno potrošnjo (za 3,4 %) in socialna nadomestila v denarju in naravi (za 2,2 %). Višji so bili tudi izdatki za obresti (za 2,5 %) in subvencije (za 2,2 %). Nasprotno so se izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva znižali in sicer za 13,0 %. Država je namreč v tretjem četrtletju letos namenila manj sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev kot v istem četrtletju lani in s tem vplivala na padec izdatkov za bruto investicije v osnovna sredstva.

V prvih treh četrtletjih letos je bil primanjkljaj države ocenjen na 134 milijonov EUR ali 0,4 % BDP, kar je bistveno manj kot v istem obdobju lani, ko je ta znašal 549 milijonov EUR ali 1,8 % BDP. Za prvih devet mesecev letošnjega leta sta bila značilna visoka rast prihodkov (predvsem od davkov in socialnih prispevkov, pa tudi od prihodkov iz lastnine in iz evropskih investicijskih podpor) in postopno naraščanje izdatkov; to kaže na nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov in postopen zagon črpanja evropskih sredstev, vendar pa to še vedno ni zaživelo v polnem obsegu. Država je že šesto četrtletje zapored ustvarila primarni presežek; v tretjem četrtletju letos je znašal 297 milijonov EUR ali 2,7 % BDP (v istem četrtletju lani 142 milijonov EUR ali 1,4 % BDP).

Konsolidirani bruto dolg države se je od konca drugega četrtletja letos povečal minimalno (za 17 milijonov EUR) in je konec tretjega četrtletja znašal 33.285 milijonov EUR ali 78,4 % BDP. Zaradi visoke gospodarske rasti v tretjem četrtletju 2017, se je njegov delež v BDP zmanjšal za 1,3 odstotne točke. Povečal se je dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev, medtem ko se je dolg, ki izvira iz posojil, zmanjšal. Dolg države na centralni ravni je znašal 32.753 milijonov EUR (77,2 % BDP), na lokalni ravni pa 724 milijonov EUR (1,7 % BDP). Dolg skladov socialne varnosti je ostal minimalen (0,9 milijonov EUR), so še zapisali na spletni strani SURS-a.