Naslovnica Svet & EU Tudi Škoti bi radi svojo neodvisnost, a ne vsi

Tudi Škoti bi radi svojo neodvisnost, a ne vsi

Avtor: Spletno Uredništvo

Medtem, ko se nadaljuje obračun Španije z zagovorniki neodvisnosti Katalonije, pa se čez mesec dni obeta novo veliko javno zborovanje za odcepitev – Škotske. Zgodba o ločitvi Škotske od Združenega kraljestva je stara že nekaj stoletij, zaradi Brexita pa je v zadnjih mesecih spet postala precej bolj aktualna.

neodvisna škotska 2

Čedalje več Škotov bi se rado odcepilo od Združenega kraljestva (foto: FB All Under One banner)

 

Škoti so nazadnje izpeljali referendum o samostojnosti leta 2014. Udeležba je bila kar 85 odstotna, za razdružitev pa je glasovalo le 45 odstotkov volivcev, kar skupno predstavljalo le 38 odstotkov upravičencev. Referendum o odcepitvi tako ni uspel in Škotska je ostala del Združenega kraljestva (ZK). Vendar pa se je potem ZK odločilo, da zapusti Evropsko unijo, kar je spet dolilo bencina na ogenj škotske neodvisnosti.  

Zagovorniki odcepitve tako za 5. maj pripravljajo veliko zborovanje v Glasgowu, ki naj bi povsem ohromilo mesto. Že lani je bilo na podobnem zborovanju 17.000 ljudi, za letos pa jih napovedujejo dvakrat toliko. Sicer doslej na sedmih podobnih pohodih ni bilo večjih incidentov, čeprav se je skupina nasprotnikov odcepitve vedno pojavila in skušala ovirati dogodek.

Tudi letos naj bi bilo podobno mirno, čeprav tudi na Škotskem vedno obstaja bojazen, da se zagovorniki neodvisnosti in ‘Unionisti’ poistovetijo tudi po verski, narodnostni in celo navijaški pripadnosti. Poleg Škotov, ki se še danes počutjo Škote (sicer le še zelo redki na severu države uporabljajo Škotščino kot materin jezik), je na Škotskem še marsikdo, ki Angležev ne mara. Sicer sta doslej glede morebitne odcepitve na obeh straneh vedno prevladali politična treznost in ekonomska logika, zato se nasprotovanja niso izrodila v fizične konflikte.  

A pozornost nikoli ni odveč. Glasgow je pristaniško mesto z velikim odstotkom prebivalstva, ki ima irske korenine, torej katoliške veroizpovedi in zato navija za lokalnega nogometnega velikana FC Celtic. Na drugi strani so prebivalci angleškega porekla, protestantske veroizpovedi, ki so nogometno gledano na strani drugega največjega škotskega kluba Rangersov.

Sicer Glasgow ni Belfast, a mednacionalna trenja obstajajo in v preteklosti so se pogosto izražala prav prek navijaških spopadov nogometnih huliganov. Kako močno vsidrano je bilo to sovraštvo še nedolgo nazaj, najbolje prikaže podatek, da je bil Rangers FC ustanovljen leta 1872, prvi katolik pa je zanj zaigral šele 117 let kasneje – leta 1989 (kar je tedaj takoj povzročilo incidente).  

 

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.