Zadnji teden je bil za afganistanske talibane zelo uspešen. Najprej so v javnem sporočilu predlagali Američanom, naj priznajo vojaški poraz in se umaknejo iz države, potem pa so nadaljevali z napadi in z osvajanjem ozemlja.
Nekoč so bili najboljši prijatelji – predsednik ZDA Ronald Reagan z delegacijo Talibanov v 80. letih (vir slike: flickr.com)
ZDA bi sedaj rade poslale nov kontingent vojakov v Afganistan, čeprav se po 16 letih vojne zavedajo, da ne morejo zmagati.
Afganistanski talibani zadnje mesece spet napredujejo po državi in zavzemajo ozemlja, ki so jih nekoč že nadzorovali. Teroristični in gverilski napadi so se v zadnjem tednu zvrstili v več krajih provinc Kunduz, Ghazni in Logar ter v občinah oziroma distriktih Zane Khan, Delaran, Chahr Darah, Khas Uruzgan in Guriwan.
V zadnjem mesecu pa naj bi po poročanju talibanske novinarske agencije Glas džihada talibani zasedli kar enajst mest, ki so centri teritorialnih enot – distriktov. Enote redne afganistanske vojske in enote ZDA so sicer odgovorile, a naj bi uspele osvoboditi le dve mesti.
Državni sekratar ZDA Rex Tillerson je medtem obtožil Rusijo, češ da prodaja orožje talibanom. Zanimivo, talibane so v 80. letih prejšnjega stoletja organizirale, urile in z orožjem oskrbovale ZDA. Američani so odločno pomagali talibanom, da so se slednji borili proti Rusom, ali bolje rečeno Sovjetski zvezi (katere pravna nasledica je Rusija). Po 11. septembru 2001 pa so ZDA napadle Afganistan in tam vladajoče talibane, katerih zaveznik je bil tudi Osama Bin Laden.
Komandant zahodne zavezniške koalicije na čelu z ZDA v Afghanistanu general John W. Nicholson pa je za zadnje vojaške uspehe talibanov obtožil tudi oblasti sosednjega Pakistana, saj naj bi se vodje talibanov skrivali na varnem v pakistanskih provincah. Podobno si je nekoč tudi Osama Bin Laden našel zatočišče pri v Pakistanu in se uspešno izogibal roki pravice vrsto let, pa čeprav je bil z naskokom daleč najbolj iskana oseba na svetu.
Predsednik ZDA Donald Trump je resno nakazal možnost, da bi ponovno povečal ameriško vojaško prisotnost v Afganistanu. Trump naj bi v Kabul poslal nov kontingent 4000 vojakov, med katerimi bi prevladovali pripadniki specialnih enot.
V ozadju ameriških vojaških intervencij pa je pogosto tudi kakšen zelo dobičkonosen posel. Tokrat naj ne bi šlo za naftovod ali plinovod – v gorah Afganistana se skrivajo ene največjih zalog litija na svetu. Američani so to tudi zapisali v vojaškem memorandumu in sicer že leta 2007.
Litij se danes uporablja v praktično prav vseh baterijah (od telefonov do električnih avtomobilov), za keramiko, steklarstvo, masti za podmazovanje, nano-tehnologijo, pri polimerih in celo pri atomski fuziji.