Tehnološki park Ljubljana je gostil strokovno konferenco, ki so jo v sklopu akcije ‘Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov’ organizirali Ekologi brez meja in Komunikacijska skupina o28. Sodelovali so domači in tuji predstavniki akademske sfere in gospodarstva, ki so izmenjali izkušnje o zanimivih in vsakdanjih problematikah s tega področja.

Včerajšnji je bil prvi večji mednarodni strokovni dogodek v Sloveniji s področja čiščenja digitalnih odpadkov. V prostorih Tehnološkega parka Ljubljana so se prisotni gostje iz Slovenije in tujine posvetili predvsem sistemskim težavam področja ter problematiki digitalnih odpadkov na ravni podjetij. Digitalni odpadki so namreč posebna sorta odpadkov, vendar imajo svojo vlogo v procesih razogljičenja in trajnostnega razvoja družbe.

Profesor računalništva in trajnosti na univerzi Lancaster dr. Adrian Friday je izpostavil, da moramo biti bolj zavedni glede upravljanja IKT sektorja, če želimo doseči cilje razogličenja. “Sektor sicer postaja vedno bolj učinkovit, a vedno bolj rasteta tudi povpraševanje in naše potrebe, gre za t.i. povratni učinek. Samo optimizacija zato ni dovolj. Profesor spodbuja takojšnje in hitro ukrepanje ter dolgoročno razmišljanje.

Namesto ozelenjevanja današnjih aktivnosti se raje osredotočimo na trajnosten in odporen jutri,” so njegove besede povzeli z društva Ekologi brez meja (EBM), ki so celoten dogodek organizirali skupaj s Komunikacijsko skupino o28. Kate Broadhurst, predavateljica za inovacije in strategijo ter članica skupine za digitalno razogličenje, je spomnila, da je kar 80 % podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, ‘dark data’ – datotek, ki jih nikoli več ne uporabimo.

Zato pri svojem delu razvija načine za ponovno uporabo in razvoj podatkov na način, da bi ti postali del organizacijskega znanja in se učinkovito uporabljali še naprej, namesto romali med pozabljene temne podatke.Veljko Pejović (Fakulteta za računalništvo in informatiko UL), Aleš Pevc (Tehnološki park) in Borut Sočan (Reeba XR) so izmenjali poglede na trajnost računalniškega sektorja v širšem kontekstu.

Dr. Pejović je spregovoril o načrtni programski zastarelosti in o zelo konkretnih pasteh nekontrolirane povezljivosti naprav – od avtomobilov, zaklenjenih v garažah, pa vse do blagajn, ki ne delujejo zaradi poplav. Aleš Pevc je komentiral situacijo na področju UI in se tudi on vprašal, kaj pravzaprav dejansko potrebujemo in kje naj bi bile postavljene meje. Borut Sočan je omenil okoljske koristi, ki ji lahko prinese digitalizacija (npr. virtualni dogodki).

Dodal pa je tudi modro misel, da bi vse morali za vsako tehnologijo zelo dobro vprašati, ali resnično upravičuje energijski vložek. Svoje izkušnje s čiščenjem digitalnih odpadkov so izmenjali še predstavniki nekaterih večjih slovenskih podjetij, ki se bodo tud letos udeležili slovenske digitalne čistilne akcije, ki bo med 15. in 31. marcem pri nas potekala kot del globalne akcije ‘Digital Cleanup Day’.

Z EBM pa so dodali še zanimivo aktualno informacijo, da bo ravno na letošnji Svetovni dan elektronskih odpadkov Microsoft prenehal s podporo za Windows 10, s čimer se pričakuje množična menjava naprav, De Veaugh-Geiss z ekipo pa problem rešuje s podporo prehodu na odprtokodne operacijske sisteme.