Na 38. rednem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice je Slovenija podprla pomembne resolucije, ki naslavljajo stanje človekovih pravic v posameznih državah, med drugim v Siriji, Eritreji in Belorusiji, ter se pridružila konsenzu o 14 drugih odločitvah. A se je Slovenija pri temu izognila omemb bolj vplivnih držav, kot so na primer ZDA, Saudska Arabija, Kitajska in Rusija, kjer se prav tako pojavljajo kritike glede stanja človekovih pravic. Resolucije Sveta OZN so tako enostranske in očitno veljajo le za ‘majhne’ države.  

Slovenija je posebej pozdravila soglasno sprejeti resoluciji, ki naslavljata odpravo diskriminacije in nasilja nad ženskami (foto: pixabay.com)

Svet OZN za človekove pravice je osrednje telo OZN za obravnavo vseh človekovih pravic ter njihovega uveljavljanja po svetu. Slovenija je članica Sveta v obdobju 2016–18, letos pa telesu predseduje stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN v Ženevi, veleposlanik Vojislav Šuc. Zato so stališča Slovenije tokrat malce bolj pomembna bi bila sicer. Žal pa se je, kot se pogosto dogaja, pozornost usmerila le na določene države, ne pa na vse, ki bi si jo zaslužile.   

“Slovenija je poleg sooblikovanja stališč in številnih skupnih izjav EU z nacionalno izjavo nastopila v splošni razpravi, namenjeni perečemu stanju človekovih pravic v posameznih državah. V njej je izrazila zaskrbljenost nad problematičnimi trendi na področju človekovih pravic v Burundiju, Demokratični republiki Kongo, Venezueli in Belorusiji,” so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Izognila pa se je stanju človekovih pravic v globalno bolj vplivnih državah, kot so ZDA, Saudska Arabija, Izrael, Kitajska, Rusija in Turčija.  

“V interaktivnem dialogu s preiskovalno komisijo za Sirijo je Slovenija obsodila kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v tej državi ter pozvala k preiskavi kršitev, med drugim pred Mednarodnim kazenskim sodiščem,” pravijo na MZZ. Zanimivo pa bo videti, kdo bo nazadnje končal pred sodiščem, saj so na primer sredstva za prepovedane bojne strupe izvažala podjetja iz držav EU, dostava pa je najbrž potekala s tihim privoljenjem Turčije. 

V interaktivnem dialogu ob predstavitvi poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice o Ukrajini pa je Slovenija opozorila na nadaljevanje nasilja in kršitev človekovih pravic ter pozvala k neoviranemu dostopu mednarodnih opazovalcev in mehanizmov za človekove pravice do celotnega ozemlja Ukrajine, vključno z anektiranim polotokom Krim in regijama Doneck in Lugansk.

Skrajnodesničarski napadi na ukrajinske Rome in židovsko skupnost v zahodnem delu Ukrajine pa ‘začuda’ niso bili v ospredju poročila in dialoga. Podobno so izostale omembe dogajanja v Palestini, Mjanmarju oziroma nekadnji Burmi, Severni Koreji, omembe širše begunske problematike v Sredozemlju in na primer položaja avtohtonih prebivalcev Zahodne Sahare. Še posebej  boleče je dejstvo, da so z izjemo Mjanmarja vse ostale omenjene problematike glede kršitev stare že več desetletij.       

“Slovenija posebej pozdravlja soglasno sprejetje dveh pobud, ki naslavljata pomen odprave diskriminacije in nasilja nad ženskami. Pozdravljamo tudi sprejeme pobud o spodbujanju in varovanju človekovih pravic v kontekstu mirnih protestov, o vlogi civilne družbe pri spoštovanju človekovih pravic ter pobude o vlogi Sveta OZN za človekove pravice pri preprečevanju kršitev človekovih pravic. Prav tako pozdravljamo sprejetje pobude EU o Belorusiji, ki podaljšuje mandat posebnemu poročevalcu za stanje človekovih pravic v tej državi,”  pa so še zapisali v sporočilu Ministrstva za zunanje zadeve RS.