Brdo pri Kranju pravkar gosti mednarodno konferenco ‘Geografske označbe in kolektivne znamke: tradicija, kakovost in identiteta za trajnostno konkurenčnost’. Gre za strokovno srečanje, na katerem so v ospredju vprašanja o pomenu geografskih pravic za turizem, gastronomijo in za razvoj gospodarstva.

Dvodnevna mednarodna konferenca, ki so jo poimenovali ‘Geografske označbe in kolektivne znamke: tradicija, kakovost in identiteta za trajnostno konkurenčnost’ je namenjena vsem, za katere so te označbe porekla pomembne pri njihovih delovnih aktivnostih. Predvsem to velja za pridelovalce hrane in vinarje, turistične delavce ter vsaj posredno kar za vse s področja gospodarstva.

Določitev porekla blaga je namreč pomembna za proizvajalce in pa tudi za kupce, saj na primer označba ‘Made in Japan’ z vidika kakovosti izdelka zagotovo pomeni nekaj drugega kot pa oznaka ‘Made in Bangladesh’. Ozaveščanje javnosti o vrednosti in uporabi geografskih označb ter kolektivnih znamk je prav tako pomembno, saj se prek teh označb pomagajo zagotavljati pravice potrošnikov in se hkrati preprečuje ponarejanje blaga.

To je v uvodnem govoru ob otvoritvi konference na Brdu pri Kranju Konferenco poudarila  direktorica Urada za intelektualno lastnino Karin Žvokelj, ki je spomnila, da smo v naši državi sicer ponosni na dolgo tradicijo uporabe geografskih označb, a se slednje preredko uporabljajo in sicer predvsem na področju neživilskih izdelkov – zaenkrat sta registrirani le Idrijska čipka in Ribniška suha roba.

»Konferenca ‘Geografske označbe in kolektivne znamke: tradicija, kakovost in identiteta za trajnostno konkurenčnost’ združuje vodilne strokovnjake s področja geografskih označb in kolektivnih znamk, predstavnike nacionalnih in mednarodnih institucij, proizvajalce ter predstavnike akademske skupnosti. V naslednjih dveh dneh bodo razprave in paneli osvetlili najboljše prakse, izzive in priložnosti na tem področju ter predstavili dosežke slovenskih in mednarodnih proizvajalcev.

 Poleg tega bodo udeleženci lahko obiskali tudi razstavo čipk in razstavo izdelkov z geografsko označbo, ki poudarjata bogato kulturno dediščino in kakovostno obrtno znanje,« so pojasnili z Urada RS za intelektualno lastnino ter z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).  Tudi Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) svoje aktivnosti s področja prehrane pravkar širi še na področji rokodelskih in industrijskih izdelkov.

To je na kongresu potrdil izvršni direktor EUIPO João Negrão, ki je spomnil, da je bila lani sprejeta ‘Uredba EU o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke‘, sedaj pa se postopno uveljavlja po EU. Pri tem se lahko nacionalni uradi držav članic EU zgledujejo tudi po Sloveniji, saj ima naša država že dobro vpeljan nacionalni sistem označevanja.