Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je oznanilo, da bo v prihajajoči zimi zemeljskega plina dovolj za vse slovenske uporabnike. Dobava zemeljskega plina v Slovenijo bo zagotovljena iz Alžirije, Azerbajdžana in tudi Norveške, svojo vlogo pa bo odigrala tudi plinska borza v sosednji Avstriji.
Če ne bo kakšnih ‘okvar’ na plinovodih, bi moralo biti glede oskrbe s plinom v EU vse v redu (foto: nord-stream2.com)
Ko nas prva mrzla jutra že opominjajo, da se bliža zima in pred njo tudi začetek kurilne sezone, so z Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zagotovili, da v naslednjih mesecih v Sloveniji ne bo nobenih težav z zalogami zemeljskega plina. Slovenija je namreč letos podaljšala pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije, poleti pa je podpisala sodelovanje tudi z Azerbajdžanom, plin pa bo prišel tudi z Norveške.
Vseeno pa bo za našo državo in za širšo regijo zelo pomembno delovanje avstrijske borze za trgovanje s plinom. Tudi za ostale evropske države bo oskrba z zemeljskim plinom predvidoma povsem zadostna in zanesljiva, če le ne bo nepredvidljivih presenečenj. Zaradi dokončne prekinitve dobave ruskega plina preko Ukrajine bo namreč EU precej bolj občutljiva na vsak morebitni dodatni izpad dobave plina.
»Plinski trg v EU je v ceno že vključil tveganje v zvezi s prekinitvijo tranzita preko Ukrajine, cene so stabilne na nekoliko višjem nivoju kot pred krizo. Infrastruktura je v večjem delu dopolnjena in tehnično omogoča transport plina v vzhodne regije po prekinitvi tranzita. Verjetnost za nekolikšen dvig cene na avstrijski borzi sicer obstaja, velikost pa bo odvisna od realnih dobav v regijo in od morebitnih drugih incidentov to zimo,« so pojasnili z MOPE.
Dodali so informacijo, da so skladišča letos zelo polna (94 %), kar gre pripisati predvsem toplemu vremenu v zadnji zimi. Tudi v primeru, če bi bila prihajajoča zima zelo mrzla, ali pa bi prišlo do prekinitev dobave, bi se težave pojavile šele polnjenju skladišč in oskrbi s plinom za naslednjo zimo (2025-26).
Pojasnili so tudi, da so si z odmikom od ruskega plina države in dobavitelji zagotovili druge vire plina z drugačnimi značilnostmi in tveganji. Predvsem ni več toliko prostih zmogljivosti kot nekoč in je zato občutljivost na izpad večja.