Naslovnica Svet & EU Nov poraz Ratka Mladića – kriv in obsojen na dosmrtno ječo

Nov poraz Ratka Mladića – kriv in obsojen na dosmrtno ječo

Avtor: Spletno Uredništvo

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je danes izreklo sodbo Ratku Mladiću. Nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov, obtoženega za genocid v Srebrenici, vojna hudodelstva in zločine zoper človečnost med obleganjem Sarajeva v Bosni in Hercegovini, je spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno kazen. 

mladic sarajevo1993w

Ratko Mladić je v življenju doživel celo vrsto porazov, zadnji je prišel z današnjo obsodbo (foto: commons.wikimedia.org)

 

Ratko Mladić je bil v Haagu obsojen na dosmrtno kazen za enega najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni. S to odločitvijo je sodišče ponovno potrdilo, da takšni zločini nimajo roka zastaranja. Hkrati je pomembno sporočilo vojnim hudodelcem, tudi v drugih predelih sveta, da bodo za svoja dejanja odgovarjali.

“V skladu z mednarodnim pravom in prizadevanji za preprečevanje nekaznovanosti pričakujemo dosledno izvršitev sodbe, ki je izjemnega pomena za preživele, svojce umrlih in tistih, ki še vedno veljajo za pogrešane. Zaključek sodnih procesov proti posameznikom, obtoženim za zločine in grozodejstva, storjena na območju nekdanje Jugoslavije, ter sprejemanje resnice sta ključna pogoja za proces sprave v regiji,” so zapisali na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve

Dodali so še, da je današnji dan tudi priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev vojne v Bosni in Hercegovini. Srebrenica bi morala ostati v spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. Pokol v bosanskem mestu Srebrenica in v njegovi okolici se je zgodil poleti leta 1995, po splošnih ocenah je bilo žrtev več kot 8000.

General Mladić med delom srbskega prebivalstva vseeno še danes velja za heroja, čeprav se kot vojaški oficir sploh ni izkazal. Leta 1991, ko je vodil enote 9. korpusa JNA, ni uspel osvojiti ne Zadra, ne Šibenika (kjer je imel stanovanje). Čeprav slabo oboroženi, so Hrvati zadržali cestno povezavo med severno in južno Dalmacijo, kar je potem bistveno vplivalo na daljni potek vojne.   

Leta 1992 prav tako ni izpolnil naloge, saj čete JNA in srbskih milic, potem ko so mu zaupali poveljstvo, niso uspele osvojiti glavnega mesta Bosne in Hercegovine Sarajeva. Čeprav so ga oblegale naslednja štiri leta, jim to tudi kasneje ni uspelo, so pa v tem času ubili veliko nedolžnih civilistov. 

Za nameček ga je leta 1995, kmalu po dogajanju okrog Srebrenice, civilni vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić odstavil s položaja vojaškega poveljnika, ker naj bi bil kriv za izgubo dveh ključnih mest v zahodni Bosni. Zaradi popularnosti Mladića med vojaštvom in prebivalstvom je sicer psihiater Radovan hitro preklical svojo odločitev, a je potem Mladiću konec leta 1996 odpoved dala tudi Biljana Plavšić. 

Sicer naj bi Mladića zelo prizadel samomor hčerke, storjen z njegovo pištolo leta 1994. Po koncu vojne pa se je obtoženi za vojne zločine in genocid uspešno skrival, dokler ga niso leta 2011 aretirali v Srbiji. Sledili sta ekstradicija v Haag in dolgotrajno sojenje. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.