Včeraj je bil predstavljen osnutek dokumenta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom ‘Digital Government Scan of Slovenia’ oziroma ‘Digitalni pregled Slovenije’. Ugotovitve so pozitivne, poleg tega pa so že navedli konkretna področja, ki se jim bo pri  nadaljnji digitalizaciji države potrebno posvetiti v naslednjih letih.

Tudi lani zagnani klepetalnik za dohodnino sodi v digitalizacijo države (foto: FURS/gov.si)

Predstavitev ključnih ugotovitev iz nastajajočega poročila ‘Digitalni pregled Slovenije’ sta v prostorih Ministrstva za digitalno preobrazbo pripravila strokovnjaka Direktorata Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za javno upravljanje Seong Ju Park in Jamie Berryhill. Gre za poglobljeno dodatno analizo v okviru rednih mednarodnih ocen OECD, kot sta ‘Digital Government Index’ in ‘OURdata Index’.

»Namen pregleda je bil oceniti napredek Slovenije pri uresničevanju priporočil iz ‘OECD Digital Government Review of Slovenia’ iz leta 2021, analizirati učinkovitost doseganja strateških ciljev ter opredeliti priložnosti za nadaljnjo pospešitev digitalne preobrazbe javnega sektorja, za krepitev učinkov digitalnih politik in bolj usklajene, podatkovne podprte in na uporabnika osredotočene digitalne uprave,« so pojasnili z MDP.

Predstavitev ključnih ugotovitev je bila namenjena predstavnikom MDP in Ministrstva za javno upravo (MJU), dotaknila pa se je upravljanja digitalne preobrazbe, naložb v digitalne rešitve, uporabe podatkov, digitalne javne infrastrukture, umetne inteligence (UI) in digitalnih javnih storitev. OECD je sicer ugotovil, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla večji sistemski napredek pri digitalni preobrazbi javnega sektorja.

Del zaslug za to ima tudi ustanovitev MDP. V osnutku poročila, katerega končna verzija bo predvidoma objavljena v mesecu aprilu, so navedli tudi mnoga področja, katerim bi se morali posvetiti v bližnji prihodnosti. Med njimi so spremljanje učinkov digitalne preobrazbe, krepitev digitalnih znanj javnih uslužbencev in državljanov ter boljši državni pristop k financiranju, prioritizaciji, spremljanju projektov in sodelovanju z GovTech ekosistemom.

Navedli so tudi priložnosti za dodatno nadgradnjo skupnih digitalnih gradnikov, kot so državni oblak, odprtokodne rešitve in digitalna obvestila, omenili nujnost nadaljnjega razvoja uporabe UI in predlagali fokus države na jasno večkanalno (‘omnichannel’) strategijo, pregleden katalog javnih storitev, več vključevanja uporabnikov, testiranje in spremljanje učinkovitosti storitev ter večjo uporabo načela ‘samo enkrat’ za zmanjšuje administrativnih bremen.