Naslovnica SlovenijaPrimerjava onesnaženja obal Slovenije in Barbadosa

Primerjava onesnaženja obal Slovenije in Barbadosa

Avtor:
Z društva Ekologi brez meja prihaja zanimiva novica o primerjavi onesnaženosti obmorskega območja Slovenije in karibskega otoka Barbados. Rezultati kažejo na zanimive podobnosti in razlike med državama. Glede slovenskih vzorcev pa se je izkazalo, da je tudi reka Dragonja, ki se v morje izliva v bližini številnih gojišč školjk, onesnažena z mikroplastiko.
Primerjava onesnaženja obal Slovenije in Barbadosa

V akciji so sodelovali številni šolarji, udeleženci pa so hkrati očistili obalo pri Belih skalah (foto: Katja Sreš/EBM)

Lani so v mesecu septembru potekala simultana vzorčenja onesnaženosti vodnih oz. morskih brežin v Sloveniji in na Barbadosu, sodelovalo pa je 46 udeležencev, predvsem šolarjev. V Sloveniji so ob reki Dragonji, na obali in v morju pri izolskih Belih skalah prevladovali plastični odpadki (Slovenija 81 %, Barbados 47 %), na Barbadosu (Constitution river, Bridgetown) pa več kovinskih odpadkov (20 %, Slovenija le 1 %).

»Na Barbadosu v vzorcih iz reke Constitution ni bilo mikroplastike. Oba analizirana vzorca iz Slovenije sta vsebovala mikroplastiko. Slovenski morski vzorci so vsebovali delce polietilena in polistirena, vzorci Dragonje pa polietilena in neoprenske gume. Koncentracija mikroplastike v Dragonji je znašala 0,07 delcev/m3, kar je primerljivo s stopnjo onesnaženosti Ljubljanice, Trboveljščice in Krke,« so potrdili z društva Ekologi brez meja.

Stanje je torej zaskrbljujoče, še posebej zato, ker se reka Dragonja izliva v Piranski zaliv, kjer so na slovenski in na hrvaški strani številna gojišča školjk. Analiza odpadkov kaže tudi, da so med plastičnimi odpadki v Sloveniji najbolj prisotni embalaža sladkarij in koščki, manjši od 2,5 mm, na Barbadosu pa so zbrali največ plastenk in plastičnega pribora, pri čemer je bilo več plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so v EU že prepovedani.

Smeti, najdene na Barbadosu, so bile torej opazno večje kot tiste v Sloveniji, kjer so bili najdeni predvsem manjši koščki odpadkov. V akciji vzorčenja so združili moči Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za vode RS, društvo Ekologi brez meja, društvo Naredi nekaj za naravo, nevladna organizacija Future Centre Trust ter oddelek za znanost in tehnologijo univerze West Indies z Barbadosa.

Sicer gre pri tej mednarodni primerjalni raziskavi tudi za prenos znanja s strani udeležencev projekta ‘Pirati plastike iz Evrope’ (oz. Slovenije) na države Latinske Amerike in Karibov.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.