V Programu stabilnosti 2023, ki ga mora Slovenija vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji, se za leto 2024 načrtuje znižanje primanjkljaja sektorja država pod mejno vrednost 3 % BDP, ta trend pa naj bi se nato v prihodnjih letih še znižal.

Fotografija je zelo simbolična, saj gre za velike zneske in ne za drobiž (foto: pxhere.com)

Ministrstvo za finance (MF) je najprej spomnilo, da bodo za fiskalno politiko leta 2024 po skoraj štirih letih od izbruha pandemije koronavirusa Covid 19 znova veljala fiskalna pravila. Zaradi normalizacije razmer bo namreč odpravljena splošna odstopna klavzula na ravni EU. Sicer je v slovenskih državnih finančnih načrtih za letošnje leto predviden primanjkljaj sektorja država v višini 4,1 % bruto domačega proizvoda (BDP).

Za prihodnje leto 2024 pa je predvideno znižanje primanjkljaja pod mejno vrednost 3 % BDP, natančneje 2,8 % BDP. Nato se za leti 2025 in 2026 napoveduje še dodatno zniževanje primanjkljaja na 2,2 in na 1,3 % BDP. »Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga sektorja država v obdobju 2023-2026 na 63,5 odstotka v letu 2026.

Ministrstvo za finance bo Program stabilnosti 2023 ta teden poslalo Evropski komisiji,« so sporočili z MF. Ker se govorice okrog dviga stopnje DDV-ja še niso polegle, so z MF ponovno pojasnili, da Komisija EU v okviru vsakoletne priprave programa stabilnosti od držav zahteva poseben dokument – ‘Analizo občutljivosti različnih ekonomskih dejavnikov na saldo sektorja država’.

Ta dokument je v Sloveniji narejen na podlagi napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, v njemu pa so le teoretična predvidevanja in nekateri morebitni scenariji, zato je za ugibanja o konkretnih finančnih ukrepih še prezgodaj.