Blejski strateški forum, ki se je končal danes, je tokrat zaznamovalo več kot 180 govorcev iz 48 držav ter 2500 udeležencev. Devetnajsta izdaja kongresa je potrdila, da se je forum skozi leta uveljavil kot resna platforma za predstavitev stališč, konstruktivno razpravo, soočenje različnih pogledov in tudi izmenjavo tudi nasprotujočih si mnenj. Sicer je BSF vsebinsko lepo uspel, vendar so ga zaznamovale tudi ostre kritike.

En od vzporednih sestankov vrha MZEZ z visokimi predstavniki balkanskih držav (foto: MZEZ)
Iztekel se je 19. Blejski strateški forum (BSF), ki je letos potekal pod naslovom ‘Vzporedne resničnosti’. Naslov je bil nedvomno zelo aktualen, saj se vsak dan dogaja, da nas mediji bombardirajo z nasprotujočimi si informacijami, da krožijo najbolj neverjetne teorije zarot, pa tudi politični diskurzi kažejo na velika razhajanja med različnimi strankami, med državami in tudi med zvezami več držav.
Kot so poudarili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), so govorci panelnih razpravah obravnavali vse aktualne krize, s katerimi se sooča mednarodni skupnosti, forum pa je vsebinsko upravičil vsa pričakovanja. Prvi dan je bil bolj osredotočen na vojno v Ukrajini, razmere v Gazi in širitev EU, drugi dan pa na boj proti dezinformacijam, energetsko in vodno varnost, zeleni prehod, podnebne spremembe, turizem in migracije.
Ob robu Blejskega strateškega foruma je potekal miroljuben protest proti jalovem ukrepanju EU glede Palestine in Izraela. Protestniki so se močno obregnili ob vabilu na Bled nekdanji izraelski zunanji ministrici Cipi Livni in ne le protestniki, tudi predsednica države Nataša Pirc Musar se je oglasila z zelo jasno in zelo ostro kritiko, da se v goste ne vabi nekoga, ki zanika pravila mednarodnega prava.
Sicer so slovenski gostitelji foruma poskrbeli tudi za prisotnost glasu iz Palestine in glasu izraelske opozicije. Spomnili so se tudi na rusko opozicijo (medtem ko ukrajinska uradno zaenkrat ne obstaja). Vzporedno s kongresom so potekala tudi srečanja ministrov za zunanje zadeve držav nekdanje SFRJ, Albanije, Moldavije in posebnih odposlancev za Zahodni Balkan. Več držav s tega območja se namreč približuje EU in naj bi že v bližnji prihodnosti postale države članice EU.